Analizata na dosegashnoto sproveduvanje na Ohridskiot ramkoven dogovor kje bide diskutirana na konferencija shto kje se odrzhi na pochetokot od dekemvri. Pokraj napravenata analiza, kje bidat dadeni i odredeni preporaki so koi DUI kje pobara ustavni i zakonski izmeni za statusot na Albancite.
Analizata i konferencijata gi pravi Evropskiot institut za mir, organizacija chij pretstavnik e poraneshniot amerikanski drzhaven sluzhbenik Piter Fejt (poznat vo RM po toa shto ja evakuirashe UChK od Arachinovo vo 2001), a plakja Vladata na RM.
Dokumentot koj “proteche” vo makedonskata javnost e vo forma na analiza i preporaki, no negovite nositeli go imenuvaat i kako Nov ramkoven dogovor. Potpishan e od strana na vicepremierot Musa Dzaferi i Piter Fejt.
So dokumentot se predlaga albanskiot jazik da stane oficijalen na celata teritorija na Republika Makedonija. Na Albancite da im bide garantirana komunikacijata so drzhavnite i opshtinskite institucii na majchiniot jazik, nezavisno dali se raboti za opshtini kade nivniot broj e nad 20 procenti od vkupnoto naselenie, ili pak za opshtini kade toj broj e pomal ili vo neznachitelen broj. So ustavni izmeni bi trebalo da se izbrishe kriteriumot 20 procenti od naselenieto na lokalno nivo, koj, spored predlagachite, ne samo shto na Albancite im sozdava chuvstvo na navreda tuku i deka eden den bi mozhele da gi zagubat pravata dokolku nivniot broj vo drzhavata padne pod 20 otsto.
Dokumentot so brojnite odredbi praktichno ja izdignuva albanskata zaednica nad drugite pomali zaednici, iako se bara ist tretman za niv no toa ekonomski e neizvodlivo. Za da mozhat site institucii da odgovorat na komunikacija razlichna od makedonskata, se preporachuva osnovanje na preveduvachki centri vo opshtinite i osnovanje na nova inspekcska sluzhba za sproveduvanje na Zakonot za jazicite. Voedno, kje se stimulira obrazovanieto na pogolem broj preveduvachi i kje se vodat kampanji koi ke objasnuvaat deka povekjejazichnosta e pridobivka.
Analizata kje im bide dostavena na partiite, koi kje bidat prviot filter pred eventualnata odluka, najavi minatata nedela vicepremierot Dzaferi.
Makedonskata javnost vakvite izmeni na Ohridskiot dogovor pretezhno gi tolkuva kako voved vo federalizacija.
JAZICHNATA VOVED VO POLITICHKA FEDERALIZACIJA
Ekspertite komentiraat deka voveduvanjeto na dvojazichnost kje rezultira so gradenje na jazichna federacija po primerot na Belgija, a intencijata e da se promeni ustavnoto ime na drzhavata.
Spored profesorkata Tanja Karakamisheva-Jovanovska voveduvanjeto na dvojazichnost kje bide samo osnova na koja ponatamu kje se bara federalizacija na drzhavata.
Jazichnite implikacii, spored Karakamisheva, mozhat da dovedat do seriozni politichki posledici pa duri i do redizajniranje na drzhavata.
