„Mnozina od nashite sootechestvenici Makedoncite, isfrluvajkji go elinskiot jazik od crkvite vo bogosluzhbata i zamenija so crkovnoslovenskiot, od koj malku se polzuvaa; zoshto tolku go razbiraat i nego, kolku elinskiot”, mu pishuva Nikola Pop Filipov na Petko Rachev Slavejkov na 21 mart 1868 godina.
I ponatamu: „Uchebnite knigi shto se preveduvaat na bugarski narechen (balkanski) jazik dosega malku neshto ni bea porazbirlivi nam na Makedoncite od onie na crkovnoslovenski jazik; zatoa i polza sosema mala imame pridobieno od niv”.
Nikola Pop Filipov, koj bil uchitel vo Bansko kaj Nevropok, ushte vo 1848 godina mu se obrakja na svojot uchitel Najden Gerov i iznesuva svoi stavovi za azbukata i pravopisot.
– Obrakjanjevo go privlekuva vnimanieto od jasnata nacionalna opredelba na avtorot i po konstatacijata deka za Makedoncite se nerazbirlivi kako elinskiot i crkovnoslovenskiot, taka i bugarskiot jazik. Ovie stavovi, sekako izneseni i vo obrakjanje na drugi Makedonci, go prisilile Slavejkova da se javi vo svojot vesnik, vo broj od 18 januari 1871 godina, so statijata „Makedonskoto prashanje” i da se konstatira: „Najposle makedonskoto prashanje izleze na jave…Toa prashanje ne e nova rabota; sme go zaslushale ushte od pred desetina godini…”, pishuva Trajko Stamatoski vo svoeto delo „Makedonski jazik: identitet i kontinuitet- doiskazhuvanje”.
Zografski gi naznachil karakteristikite na makedonskiot jazik vo 13 tochki
Pokraj, Pop Filipov, Partenija Zografski e ushte eden od lichnostite kompetentni, so solidna filoloshka podgotovka za oformuvanje na makedonskiot literaturen jazik. Zografski imal visoko duhovno obrazovanie, steknato vo Zografskiot manastir na Sveta Gora, no i na duhovni seminarii vo Atina i Kishenev i duhovna akademija vo Moskva. Poznat e i kako episkop Poljanski vo Kukush i Nishavski vo Pirot.
Zografski e avtor na povekje uchebnici i so napisi od jazichna problematika se javuval vo togashnata periodika (1857-1859), so koi se vkluchil aktivno vo diskusijata okolu izgledot na opshtiot literaturen jazik so Bugarite- tendencija dosta aktuelna vo toa vreme na poshirokite slovenski prostori.
Spored Stamatoski, za Makedoncite e mnogu znachajno shto Zografski gi naznachil karakteristikite na makedonskiot jazik vo trinaeset tochki i predlozhil tokmu tie crti da se zemat kako osnova za zaednichkiot jazik. Bidejkji, kako shto napishal Zografski: „Makedonskoto narechie(:jazik) ne tolko ne trebit i ne mozhet da bidet isklucheno od opshtiot pismenij jazik, no dobro kje beshe ako ono se priimashe za glavna negova osnova; po taja prichina chto ono e popolnozvuchno, poplavno i postrojno i v mnogo otnoshenija popolno i pobogato. Pretstaviteli na toa narechie se jugozapadnite strani na Makedonija”.
Ona shto Stamatoski go potencira vo knigata e toa shto Zografski ja iskazhal otvoreno svojata namera da sostavi posebna gramatika na makedonski jazik.
„Za da izvedeme na svet makedonsko narechie so site negovi opshti i mesni ideotizmi (: idiomi), do kolko e toa nam vozmozhno, nie imame namerie da sostavime na nego gramatika v paralel so drugoto: no ponezhe toa nashe namerie mozhet malo da se pozabavit, mie sega izlagame kratko glavnite negovi osobenosti odnositelno kon drugoto narechie”, pishuva Zografski.
– Nie mozhe samo da zhalime shto Zografski ne uspea da ja realizira svojata namera do tolku povekje shto glavnite opori na taa gramatika „otnositelno kon drugoto narechie” vekje gi beshe opredelil. Sepak, negovite uchebnici i statii vo periodikata im bea dragoceno pomagalo na negovite potomci vo orientacijata svoja kon izgraduvanjeto na makedonskiot literaturen jazik, na onie sledbenici shto ja gledaa idninata vo negovata posebnost, veli Stamatoski.
Konstantin Miladinov- Makedonijata!
Kostantin Miladinov e isto taka kompetentna lichnost za izjasnuvanje po makedonskata jazichna problematika. Toj, spored Stamatoski, svojata kompetentnost ja dokazhal vo Predgovorot kon svojot Zbornik (1861). Toj vo Predgovorot ja objasnuva postapkata vo odnos na mnogu pravopisni sluchai. Pravi razlika megju se i sѐ- kako pomoshen glagol i kako prilog, i i ѝ kako svrznik i kako zamenka, ne i nѐ- kako negacija i kako zamenka. Negovata postapka e i nashava, sovremena.
– Konstantin Miladinov dava dobar obrazec na makedonskiot literaturen jazik i vo svojot prevod na Pravoslavni crkovni bratstva od Joan Flerov (Fljoraf). Tuka toj pokazhuva izvonredno chuvstvo za predavanje na bogatiot ruski(staroslovenski) participski sistem, trgnuvajkji pri toa od zhivata makedonska rech, pishuva Stamatoski. Toj potencira deka Miladinov ne sluchajno megju studentite vo Moskva go imal prekarot Makedonijata!
Pokraj, Pop Filipov, Partenija Zografski, Konstantin Miladinov, spored Stamatoski za gradenje na makedonskiot jazik e mnogu zasluzhen i filologot Eftim Karanov, koj kaj nas sѐ ushte ne dovolno poznat.
– Ovoj tvorec ja zadolzhil makedonskata nauka so povekje svoi nastapi. Ushte vo 1875 godina bara od Bugarskoto knizhevno drushtvo Odesa (podocna prerasnuva vo BAN) negovite folklorni materijali od rodniot kraj (Kratovsko) da se pechatat so negov grafisko- pravopisen sistem, bidejkji smetashe deka so togashniot bugarski ortografski sistem tie ne mozhat precizno da se predadat. Baranjeto ne mu beshe prifateno, no toj ostanal dosleden na svoite stavovi. Redaktorot na Bugarskiot zbornik na narodni umotvorbi Ivan Shishmanov e prisilen podocna da otstapi pred argumentite na Karanov i da dozvoli narodnoto tvoreshtvo sobrano od Marko Cepenkov da se pechati so grafisko- pravopisen sistem na Karanov, veli Stamatoski.
„Loza” zabraneta po tri broja
Makedonskite intelektualci sobrani okolu spisanieto „Loza” na Mladata makedonska druzhina (1892) izbrale miren pat vo oblikuvanje na literaturnata norma na makedonskiot jazik.
– Vo uslovi na dejstvuvanje vo centarot na bugarskata drzhava, drug pat i ne mozheshe da dovde do povolen kraj. No i takviot pat (so modificiran azbuchno- pravopisen sistem i ponaglaseno vnesuvanje na elementi od makedonskata leksika i nachin na izrazuvanje) beshe nasilno poprechen, podvlekuva Stamatoski.
Spisanieto bilo zabraneto po samo tri izlezeni broja, za po pauza od rechisi dve godini da se pojavat ushte dva broja, no so drug redakciski odbor i sosema poinakva orientacija, zabelezhuva Stamatoski.
Krste Misirkov e posebno poglavje vo borbata za makedonskata nacionalna samobitnost. Kruna na negovata nacionalna dejnost e knigata „Za makedonckite raboti” (1903).
Za Stamatoski, Blazhe Koneski e lichnosta shto ѝ dade najizrazit pechat na makedonskata nauchna, kulturna i voopshto nacionalna akcija vo slobodnata zemja.
Koneski, Misirkov, Miladinov, Zografski, Pop Filipov, Karanov se samo del od lichnostite koi se zasluzhni za sochuvuvanje i gradenje na makedonskiot jazik.
(MIA)
