Justinijan Prvi nikogash ne go zaboravil svoeto rodno mesto, iako kako car imal premnogu obvrski. Ova tvrdenje arheolozite go temelat na golem kjup so carski pechat na Justinijan, koj vo 2008 godina go otkri arheologot Kiro Ristov, shto kazhuva deka rimskiot imperator go pomagal naselenieto i so hrana. Deka mnogu mu znachelo rodnoto mesto govori i podatokot shto imperatorot go utvrdil Taor so bedem.
Na vlast po smrtta na svojot vujko Justin
Za roditelite na Justinijan Prvi malku se znae. No, poznato e deka negoviot pat e tesno povrzan so negoviot vujko Justin Prvi, koj bil rodum od antichkata naselba Badarija, deneshen Badar, selo koe se naogja na 4,5 kilometri od Taor vo Skopsko. Koristejkji ja pozicijata na svojot rodnina, toj ushte vo ranata mladost zaminal vo Konstantinopol, sedishte na Istochnoto Rimsko Carstvo. Vo glavniot grad, Justinijan Prvi go dobil najdobroto obrazovanie, za razlika od negoviot vujko, koj bil rechisi nepismen chovek. Se smeta deka Justinijan i dal pravec na politikata na carstvoto za vreme na Justin Prvi.
Negoviot vujko, poradi napadite na varvarite na tie prostori, ushte kako mlad izbegal vo Konstantinopol, kade shto stapil vo carskata vojska. Justin Prvi uchestvuval vo odbranata na glavniot grad i nabrzo stanal oficer, potoa zapovednik na gardata, a na krajot i general na vojskata. Iako ne bil pismen, Justin Prvi vazhel za mnogu inteligenten chovek. Toj nikogash ne se ozhenil i nemal svoe potomstvo, a vnukot od sestra mu, Justinijan, go chuvstvuval kako svoj sin. Po smrtta na imperatorot Anastasij, vo 518 godina, vojskata go postavuva Justin Prvi za car.
Spored istoriskite naodi Justinijan doshol na vlast po smrtta na svojot vujko Justin Prvi vo 527 godina, koj vo nasledstvo mu ostavil mnogu pari shto kje mu ovozmozhi da gi realizira svoite idei. Kako i sekoj shto sakal da napreduva vo Istochnoto Rimsko Carstvo, taka i Justinijan Prvi se identifikuval kako Romej i go prifatil hristijanstvoto za svoja religija. Voden od idejata i opsesijata za obedinuvanje na imperijata, po dolgogodishnite vojni vo Italija i Dalmacija protiv istochnite Goti, vo Severna Afrika protiv Vandalite, a vo jugoistochniot del na Shpanija protiv zapadnite Goti, Justinijan konechno vo 555 godina uspeal nakratko da vospostavi vlast vrz teritoriite na nekogashnata Rimska Imperija.
No, za smetka na toa, mu oslabnala dunavskata granica i granicata kon Persija. Avarite, Antite i Slovenite, koi prodrele vo carstvoto od sever, napravile pustosh na Balkanskiot Poluostrov. Toa, pak, bilo povod za Justinijan da go napravi dunavskiot limes, gradejkji utvrduvanja za stacioniranje na vojskata za da go sprechi prodorot na varvarite.
Posledniot obedinitel na Zapadnoto i Istochnoto Rimsko Carstvo
Osven shto bil imperator, Justinijan bil i vrhoven poglavar na crkvata. Toj mnogu mu posvetuval vnimanie na hristijanstvoto i vo vremeto koga toj vladee, doagja do vistinski rascut na umetnosta i arhitekturata shto bila iskluchivo hristijanska. Togash bile izgradeni i poznatite crkvi „Sveta Sofija” vo Carigrad i „San Vitale” vo Ravena. Se smeta deka Ohridskata arhiepiskopija e naslednichka na arhiepiskopijata Justinijana Prima.
Justinijan Prvi e zabelezhan vo istorijata kako posledniot imperator shto uspeal da go obedini Zapadnoto so Istochnoto Rimsko Carstvo. Toj bil najobrazovaniot chovek vo svoeto vreme koj izvrshil neophodni administrativno-upravni reformi i kodifikacija na rimskoto pravo. Vo spisite, Justinijan go opishuvaat kako chovek shto bil nepostojan, na momenti kolebliv, poln so sueta i cinizam. No, negoviot karakter otkrival lichnost so golem i sestran duh, koj pottiknal bezbroj prashanja za prosperitetot i napredokot na drzhavata.
Od druga strana, pak, Justinijan kaj javnosta predizvikuva interes i poradi negoviot brak so Teodora, koja spored edni izvori bila tancharka vo javna kukja, a spored drugi bila edna od „damite na nokjta” shto vo toa vreme bile mnogubrojni. No, toa shto zasega e enigma od vladeenjeto na Justinijan e izgradbata na gradot Justinijana Prima, koj arheolozite se ushte ne mozhat da go najdat!
Kade e Justinijana Prima?
Za zhivotot na Justinijan najmnogu podatoci ima zabelezhano negoviot sovremenik, istoricharot Prokopij. Spored negovite kazhuvanja, imperatorot izgradil golem grad, napreden i dostoen da bide metropola na celata oblast i na toj nachin ~ se oddolzhil na svojata rodilka.
Makedonskite arheolozi vo 2000 godina se setile deka mozhebi raskoshniot grad Justinijana Prima, chij ktitor bil Justinijan, se naogja nekade vo Skopje i negovata okolina. A za razlika od nashite struchni lica, Srbite vekje 100 godini rabotat na lokalitetot Carichin Grad kaj Lebane, za koj tvrdat deka e vsushnost toj grad. Nivnoto mislenje go temelat na osum crkvi shto ukazhuva na episkopsko sedishte. Spored niv, otkrieni se ostatoci od brani, bedemi, akvadukti, baziliki, opkruzheni so stolbovi so jonski kapiteli (na eden od niv stoi monogram na carot Justinijan), golem bazen izdlaben vo karpa…
No, nashite arheolozi go otfrlaat ova tvrdenje i smetaat deka gradot Justinijana Prima se ushte ne e otkrien. Edna od pretpostavkite e deka Justinijana Prima se naogja pod Starata skopska charshija.
Dali nekogash kje se otkrie deka Justinijana Prima e vo Makedonija, im ostanuva na arheolozite.
