Najgolem problem so odrzhuvanjeto na PIOM e slabiot ekonomski razvoj na drzhavata. No zgolemuvanjeto na “crnata dupka” poteknuva od populistichkite politiki na neopravdano zgolemuvanje na penziite i na 50 iljadi vraboteni (kaj stranskite investitori i drugite vladini proekti) na koi im se presmetuvaat davachkite ama nikoj ne gi uplakja (potochno gi plakja Budzetot)
Vo Makedonija momentno ima okolu 310 iljadi penzioneri. Spored Drzhavniot zavod za statistika vo zemjata ima 720 iljadi vraboteni no samo okolu 560 iljadi od niv plakjaat penzisko osiguruvanje. Toa mu doagja deka za 1 penzioner vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvanje (PIOM) uplatuvaat 1.8 vraboteni. Sepak, statistikata ovaa proporcija ja sveduva duri na 1.4 vraboteni za 1 penzioner!?
Od kade doagjaat disporoporciite?
Vo 2016 godina za isplata na penziite kje bidat potrebni vkupno rechisi 900 miliona evra (okolu $ 1.3 milijardi). Duri polovina od taa suma (okolu 430 miliona evra ili $ 622 miliona) se dotira direktno od Budzetot, bidejkji PIOM ne generira tolkava suma.
Sumata na dotacii od Budzetot sekoja godina vrtoglavo raste (vo 2008 godina od drzhavniot budzet bile dotirani okolu 150 miliona evra ili $ 220 miliona).
Vladata postojano se fali deka za poslednite 10 godini prosechnata penzija vo drzhavata e udvoena – od 7,300 sega iznesuva okolu 13,500 denari mesechno). Za istite 10 godini brojot na penzioneri e zgolemen od 280 iljadi na segashnite 310 iljadi.
– Problemot so “dupkata” vo PIOM e vo toa shto aktuelnata vlast populistichki se odnesuva kon penzionerite, smetajkji gi za ogromno glasachko telo, veli poraneshniot minister za finansii i aktuelen univerzitetski profesor Nikola Popovski.
Spored nego Vladata “odlichno sproveduva pogreshna politika”.
– Problemot se prodlabochuva od godina vo godina bidejkji vlasta gi zgolemuva penziite bez ekonomska podloga. Vo poslednite nekolku godini, bidejkji vlasta se odnesuva kako da e vo postojana izborna kampanja, sekoja godina penziite se zgolemuvaat za prosechni 5%. Toa vo pari iznesuva okolu 32 miliona evra dopolnitelno godishno optovaruvanje na PIOM bez razlika shto vo drzhavata nemame dobar ekonomski rast pa duri imame i deflacija. I toa zgolemuvanje se praveshe so eden poteg na “velikodushnost” na premierot koj ovie pari gi crpi od Budzetot. Po 32 miliona evra godishno – za 10 godini toa se 320 miliona evra. A nie dosega imavme barem pet takvi zgolemuvanja na penziite, veli profesorot Popovski.
– No pokraj “kopanjeto” na ovaa “dupka”, vo PIOM se sozdava ushte edna praznina. Imeno, ovaa vlast odrzhuva barem 50-60 iljadi vrabotuvanja za koi se presmetuvaat pridonesite za zdravstvo i penzisko osiguruvanje ama tie pari nikade ne se uplakjaat!? Preku povolnostite koi se davaat za stranskite investitori i proektite “Makedonija vrabotuva”. Spored DZS kaj stranskite investitori momentno ima okolu 25 iljadi vraboteni za koi drzhavata gi ima prezemeno pridonesite. Strancite, koi se oslobodeni od redica danoci i imaat razni subvencii, za vrabotenite isplakjaat samo neto plata. Pridonesite na ovie rabotnici im se smetaat kako plateni, ama parite vo fondovite za zdravstvo i za penzisko se dotiraat od Budzetot. Ista e situacijata so okolu 15 iljadi vraboteni vo poslednite dve godini preku proektot “Makedonija vrabotuva”. Tuka ne treba da se zaboravat i brojnite vrabotuvanja po dogovor za delo koi se pravat vo drzhavnite institucii, osobeno vo lokalnite samoupravi za koi isto taka ne se isplatuvaat pridonesi, zakluchuva profesorot Nikola Popovski.
Idnite penzioneri kje imaat poniski penzii
So ovaa dijagnoza se soglasuvaat rechisi site ekonomisti vo drzhavata. Na istoto predupreduvaat i od Svetska banka i od MMF – deka upravuvanjeto na penziskiot sistem po ovoj pat vodi direktno vo provalija.
– Ova e nedorzhliv sistem na podolg rok. Se gleda deka vo drzhavata penziite uspeshno se isplakjaat samo blagodarenie na postojanite zadolzhuvanja na drzhavata kaj domashnite i stranski kreditori. Voopshto, celata drzhava fukncionira samo na krediti. A za da se vratat prethodnite postojano se zemaat novi i novi. Ako prodolzhime vaka naskoro kje se najdeme vo situacija na bankrot, veli poraneshniot guverner na NBM, Petar Goshev.
Kako shto pojasnuvaat ekonomistite, ushte edna “uspeshno sprovedena pogreshna politika” bilo namaluvanjeto na procentot shto od bruto-platata se uplatuva za penzisko osiguruvanje (od poraneshnite 23% na segashnite 18%). So toa e drastichno namalen i redovniot priliv na pari vo PIOM.
– So formiranjeto na vtoriot stolb na penzisko osiguruvanje okolu 13% od pridonesot za penzisko odi vo nego. drugite 87% odat vo prviot stolb odnosno vo PIOM. No, gragjanite treba da znaat deka po 15 godini, koga segashnite 50-godishnici kje dojdat do penzija, od PIOM kje dobivaat samo 20% od penzijata dodeka ostatokot kje treba da im doagja od vtoriot ili od tretiot stolb (koj e opcionalen). Taka shto idnite penzioneri kje imaat realno poniski penzii i od segashnite. Ne samo nominalno tuku i spored kupovnata mokj, veli profesorot na Ekonomskiot fakultet vo Skopje Igor Ivanovski.
