Da pochekame, istragata kje gi otkrie detalite za begstvoto. Otkako stanav premier so nego sum nemal komunikacija.
Premierot Zoran Zaev veli deka za begstvoto na osudeniot ekspremier Nikola Gruevski se cheka konechniot izveshtaj, bidejkji Javnoto obvinitelstvo e vo seriozna istraga. Toj veruva deka kje ima dvotretinsko mnozinstvo za ustavnite izmeni i veruva deka poslednite pritvori na funkcioneri od VMRO-DPMNE nema da imaat vlijanie vrz politichkiot sistem vo drzhavata iako del od osumtemina pratenici otvoreno kazhaa deka poslednite pritvori na Mijalkov, Janakieski i Bozhinovski ne se vo funkcija procesot na pomiruvanje.
Eve shto kazha za vreme na negovata poseta na Strumica (po povod hirotonijata na noviot vladika g. Jakov), odgovarajkji na prashanjata na novinarite:
Pratenicite od nezavisnata pratenichka grupa (na VMRO-DPMNE, n/z.), najavija deka e mozhno da ne go dadat svojot glas za ustavnite promeni.
– Verojatno da, mala ni e zemjata, povrzano ni e opshtestvoto, pravniot sistem vlijae na politichkiot, politichkiot na pravniot, koga se nosat odredeni odluki, no toa ne znachi deka sekoj ne treba da ja gleda svojata rabota.
Znaete deka imashe poddrshka od 8 pratenici na opozicijata za da se otvorat ustavnite promeni i tie ushte togash rekoa deka davaat shansa da pochne procesot na promeni na Ustavot. Sleduva fazata za koja e potrebno obichno, ili, prosto mnozinstvo, a nekade vo januari idnata godina povtorno kje bide potrebno dvotretinsko mnozinstvo.
Jas na ovoj proces vo parlamentot gledam kako na politichki dijalog, i gledam kako preku inkluzivni procesi da go zgolemime mnozinstvoto. Zhalam shto pratenicite velat deka toa vlijae na niv, no se nadevam deka site kje ostanat na svoite stavovi. Kako shto teche procesot za nacrt amandmanite, taka raste i inkluzivnosta i jas se nadevam deka posle 1 dekemvri, na plenarna sesija, kje potvrdime amandmani za koi ushte ednash kje potvrdime seriozna vgradenost na opozicijata, od nivnite diskusii i predlozi vo samite nacrt amandmani. Toa za mene kje znachi potvrduvanje na dvotretinskoto mnozinstvo, pa duri i negovo zgolemuvanje. Toa e mojata nadezh.
Ona shto isto taka sakam nedvosmisleno da go istaknam kako poraka, e deka pravoto i pravnata drzhava, i vladeenjeto na pravoto se imperativ vo Republika Makedonija i ne treba da ima nikakvo meshanje vo pravosudstvoto. Ponekogash odlukite na pravosudnite organi, javnoto obvinitelstvo, SJO i sudovite, gledajkji ja svojata rabota vlijaat na politichkiot proces, no jas veruvam deka site kje se nosime so odgovornosta shto ja imame.
Pred sè nie politicharite, vkluchuvajkji gi i onie vo parlamentot. Pred nas e nepovraten proces, proces koj ni dava shansa kojashto ne treba da se propushti, i veruvam deka Makedonija kje iznajde sila site procesi da techat bez da napravat shteta eden na drug do ispolnuvanje na konechnata cel. Vo parlamentot toa usvojuvanjeto na ustavnite amandmani za chlenstvo vo NATO i EU, a vo pravosudstvoto toa e vladeenjeto na pravoto, nezavisnosta na sudstvoto, i odgovornosta na sekoj shto se ogreshil pred zakonot.
Dali posle apsenjeto na Mijalkov razgovaravte so 8-te pratenici?
– So nekoi od niv vospostavivme kontakt. Razgovaravme, no pred sè vo duhot na debatata vo parlamentot. Idnata sedmica vo Sobranieto na RM kje se sluchi plenarna debata kako sublimat na rabotata vo Komisijata za ustavni prashanja, a potoa i plenarna na 1 dekemvri posle koja shto kje sleduva javnata rasprava so gragjanite, so eksperti, so MANU, so gragjanskite organizacii. Niz toj proces kje se doznae vo koja merka opstojuva dvotretinskoto mnozinstvo.
Dali e vistina deka ungarski razuznavachi i diplomati pomognale da izbega osudenikot Gruevski od zemjata?
– Site vidovme, pa duri i samite zemji potvrdija deka so diplomatski vozila na Ungarija, pridruzhuvan so ungarski diplomati, mu bilo pomognato da stigne do Budimpeshta. Toa e povekje od jasno. Jas veruvam deka istragata kje gi otvori site detali. Zhalam shto MVR sè ushte ne mozhe da izleze dodetalnata informacija, no sepak, pochituvaat tie, pochituvam i jas, deka Javnoto obvinitelstvo vodi detalna istraga i deka dodeka trae istragata ne mozhat da gi spodelat site detali. Toa shto e vozmozhno, dosega se soopshtuva vo javnosta, a toa shto pretstavuva rizik da vlijae vrz kvalitetot na istragata treba da se ispochituva.
Jas sum informiran. Znam dosega do kade se stignati rabotite od MVR i veruvam deka mnogu brgu istragata kje zavrshi i kje mozhat da bidat spodeleni site shto se sluchuvalo vo Republika Makedonija. Znaeme shto se sluchuvalo vo Albanija, vo Crna Gora, vo Srbija i vo Ungarija. Ostanuva prashanjeto kako go dozvolile toa 4 zemji, nashi prijateli, od niv tri zemji chlenki na NATO, vo koi vladee pravoto, vo navodnici kazhuvam, dozvolile toa da se sluchi. No, zatoa e istragata koja shto treba da zavrshi za da se spodelat informaciite so javnosta.
Dali toa znachi deka ungarskite razuznavachi od Makedonija pomagale Gruevski da izbega kon Albanija?
– Toa e toj del od istragata koj shto treba da zavrshi za da bide soopshten i od istrazhnite organi i od MVR.
Izleze informacija vo mediumite deka Gruevski neposredno pred da ja napushti drzhavata posleden so koj shto se slushnal ste bile tokmu vie?
– Tamam rabota. Kje ispadne deka nie zaedno toa sme go dogovarale. So gospodinot Gruevski otkako sum premier, vekje godina i polovina, nemam kontakti. Poslednite kontakti gi imavme koga parlamentot beshe zaroben vo onaa beskonechna diskusija pred da se sluchat nemilite nastani od 27 april. Razgovaravme za mozhnostite kako da se odblokira procesot. Jasno e deka dvotretinskoto mnozinstvo postojat za da na ja machime Makedonija, nitu makedonskite institucii. Togash bea poslednite razgovori. Jas toa go demantirav na mediumot shto objavi takvi informacii. Tie go notiraa demantot, no blagodaram na prashanjeto, i ushte ednash da ja iskoristam prilikata da soopshtam deka otkako sum premier so gospodinot Gruevski nemam nikakva komunikacija.
