Sloboda za Kezharovski

1.
Novinarot Tomislav Kezharovski e zad reshetki po policiskata akcija koja se sluchi kon krajot na maj ovaa godina.   Obvinitelstvo nashlo vina kaj novinarot so toa shto, navodno, go otkril identitetot na zashtiteniot svedok.

 

Vo dva  broja na magazinot vo 20 noemvri 2008 godina, toj go otkril identitetot na svedokot so psevdonim “Breza”,  za sluchajot “Oreshe” i objavil tekst so naslov “MVR se ‘krsti’ vo razbojnici”, a na 4 dekemvri tekst so naslov: “Sluchajot ‘Oreshe’ dobiva nova dimenzija”.
Kezharovski vo svoja odbrana izjavi deka predmetnite tekstovi ne bile napishani so cel da se otkrie nechij identitet, tuku za da ukazhe na nedoslednosti i na negativni sluchuvanja vo drzhavnite institucii.
Deka nekoj se izzhivuva od pozicija na vlast e ochigledno, i zaprepastuva sudskoto mislenje deka mozhe Kezharovski da povlijae na svedocite  za tekst objaven odamna, vo 2008-ma.
Ushte kolku vreme treba da lezhi vo zatvor, i shto kje dobie posle od toa izvinuvanje koe bezdrugo kje mu se ponudi kako satisfakcija?
Treba da se bara odgovornost od sudijata i obvinitelstvoto, vprochem kakva e razlikata od diktatorski sistem i vakva demokratija? Izgleda nikakva.
Vo megJuvreme, nema da izostanat apsenjata na novinari, nivni misteriozni zaginuvanja, kako Nikola Mladenov, sudenjata na politichkite protivnici kako Ljube Boshkoski, lustracijata na intelektualata, so eden zbor: site tie rezhimski zanimacii za vnimanieto da ne se svrtuva kon siromashtijata ili kon vladinite neuspesi.
Ne sluchajno sega pochna da se kazhuva deka koga nov zatvorenik doagJa vo kjelija  tamu vednash go prashuvaat:
– Na kolku te osudija?
– Na petnaeset godini.
– Za shto?
– Za nishto!
– Nema shansi, za nishto davaat samo deset godini.

2.
Odekna nemirot shto go predizvika postavuvanjeto na temelite za paraklisot posveten na sveti Dimitrija vo strushkoto selo Oktisi. Toj  ostana  neosveteni bidejkji pogolema grupa zhiteli od islamska veroispoved ja poprechija gradbata. Tie kategorichno se sprotivstavuvaa na podignuvanjeto hristijanski hram vo nivnata blizina, a policiskite sili vo tekot na celiot den gi razdvojuvaa dvete grupi za da se sprechi izbuvnuvanjeto poseriozni incidenti.
Vo ova strushko selo, so okolu 3.000 – 4.000 zhiteli, glavno zhiveat zhiteli od islamska veroispoved no i pogolem broj hristijani.
Strastite vo seloto pochnale da se vzheshtuvaat koga od selskata dJamija dvajca odJi gi povikale islamskite vernici da se sprotivstavat. Eden od niv preku razglasuvanjeto na minareto od selskata dJamija, zboruvajkji na makedonski jazik, go povikal celoto muslimansko naselenie na seloto Oktisi da izleze na ulica, da gi sprechi gradbata na crkvata i osvetuvanjeto na temelite.
Ironijata vo ovaa prikazna e slednata: vo Labunishta, Oktisi i Podgorci, narodot ne znae drug jazik osven makedonski i tamu do 1981 godina lugJeto se deklarirale za Makedonci.  Od 1994 zapochnuva golem  proces na albaniziranje. Prashanje e shto se sluchilo istite tie da bidat tolku naluteni i deneska da se kazhuvaat za Albanci, a preku 90 procenti do den deneshen ne znaat drug jazik osven makedonskiot?

3.
Poslednite  istrazhuvanja  na javnoto mislenje vo Avstralija pokazhuvaat postojano opagJanje na poddrshkata za Laburistichkata partija. Spored parametrite shto gi objavi Nilsen, opoziciskata koalicija vodi so shest poeni, odnosno 53 sprema 47 otsto.
Ako ovie brojki se rasporedat ramnomerno vo celata zemja na denot na izborite, spored prognozite, aktuelnata vlast kje izgubi 10 mesta.
Najzheshka tochka na ovie izbori kje bide ekonomijata i kako da se odrzhi prosperitetot.

 

Останати вести