Edno od najgolemite kulturni i tradicionalni bogatstva na Makedonija – klimite, se na izumiranje. Gi ima samo vo muzeite i vo nekoja domashna zbirka. I na dvete mesta sluzhat za pokazhuvanje, ne se upotrebuvaat.
A za niv ima shto da se kazhe. Vo boite i ukrasite na kilimite e vtkaena makedonskata istorija. Se razlikuvaat po godinite vo koi bile izraboteni, no i po delot od Makedonija od koj poteknuvaat. Porakite koi gi nosat kilimite, denes, triesetina godini otkako prestanale da se izrabotuvaat, najdobro gi objasnuvaat etnolozite. Jasemin Nazim, etnolog od Muzejot na Makedonija, veli deka kilimite imale mnogu shiroka upotreba. So niv se postilale podovite na odaite, lugjeto se pokrivale so kilimi – prekrivki, imalo mali kilimi koi sluzhele kako peleni za bebinjata, a posebno znachaen bil kilimot za nevestite. Imalo kilimi so koi nevestite go pokrivale kovchegot so cheiz, a posebno znachajno bilo kilimcheto so koe se pokrival konjot shto ja nosel nevestata.
“Kovchezite od cheizot bile prekrieni tokmu so kilimcheto koe se narekuva sedzade, najchesto vo crvena boja. Crvenata boja, sharite i ukrasite ja zasiluvale zashtitnata mokj na kilimchinjata od sekoj loshotilak, nevidlivi senishta ili chovechki magii na koi mladozhencite mozhe da stapnat. Osven zashtitnata mokj, crvenata boja i ukrasite – rombovi, kolca, triagolnici i granki asociraat na vulvata i ja potenciraat zhenskata plodnost”, objasnuva Nazim.
Vo Makedonija kilimite gi donele Turcite. Vo gradskite kukji se ureduvale orientalni sobi vo koi nemalo mebel, imalo dolapi vo dzidovite i minderi za sedenje, a celata prostorija bila pokriena so kilim, koj bil centralen ukras i nishto ne go pokrivalo.
“Vo priodot od krajot na 19 i pochetok na 20 vek vo makedonskite gradovi pochnala da se sozdava zanaetchisko-trgovska klasa na hristijani koja pochnuva da pravi kukji i da gi ureduva vo orientalen stil. Na toj nachin ovaa kultura na postilanje preogja i kaj hristijanite. Vo ovoj period pochnuvaat da se izrabotuvaat kilimi i kaj nas. Se pojavile tkajachki. Im se davaat volna i pari, i tie tkaat. Ova posebno bilo razvieno vo Prilep kade shto imalo i golem panagjur na koj se prodavale kilimi”, veli Nazim.
Sekoj grad si imal svoja mostpa.
“Boenjeto na kilimite se smetalo za luksuz. Toa bil dolgotraen i makotrpen proces koj se rabotel po razni recepti, koi se predavale od koleno na koleno i nikomu ne se kazhuvale. Se pravele boi od bilki i od minerali. Od koren na bilkata borch se pravela vishna boja. Kafeava boja se dobivala od lushpi od orevi, zholtenikava od piperki, od patlidzani, no po specijalni recepti. Sinata boja, za koja se koristi izrazot “chivit”, se dobivala od indigo, kako i nekoi nijansi na zelena. Prirodnite boi ne bledneele i ne se razmachkuvale po tkaeninata. Za da ja fiksiraat prirodnata boja, zhenite vo kjup ja sobirale mochkata – urinata, i potoa gi potopuvale kilimite”, veli Nazim.
Megju dvete svetski vojni boite na kilimite se menuvaat, stanuvaat posvetli, se poednostavuvaat ornamentite i se pravat poskromni kompozicii. Vo ovoj period, posebno kaj Torbeshite, se javuva pembe na kilimite, a ostanatite boi se mnogu posvetli, oti vekje navlegle anilinskite boi.
Spored dokumentacijata na Muzejot na Makedonija, krajot na kilimite e vo 70-tite godini. Ottogash prodolzhile da se tkaat iskluchivo samo jambojlii. Poslednite tkajachki se gevgeliskite, koi tkaele do 1989 godina, no ne kilimi tuku jambojlii i partalavi chergi.
Poslednite tkajachki voopshto po makedonskite sela se zhenite rodeni vo ’20-tite i vo ’30-tite godini od minatiot vek. Sega nema koj da gi nasledi.
Muzejot na Makedonija ima kilimi koi go odbelezhuvaat sekoj period od nivnata upotreba, no izlozheni se samo nekolku. Ostanatite vo depo chekaat da se organizira izlozhba. Golema zbirka izlozheni kilimi ima Etnoloshkiot muzej vo selo Podmochani. Za da se vidat nekoi od kilimite nema potreba i da se vleze vo Muzejot, oti se izlozheni nadvor. Sopstvenikot na Muzejot, Jove Evtimovski veli deka negova najgolema ljubov e sobiranjeto nosii, no zaedno so niv sobral golema zbirka kilimi.
“Gi imam od site delovi na Makedonija. I sam ne znam tochno kolku se. Me stasaa godinite, i zdravjeto ne me sluzhi, ne mozham vekje da se grizham i za nosiite i za kilimite. Ovaa rabota bara mnogu trud. Postojano sum so lupata v race, baram molci, oti nemam klima, provetruvam, prevrtuvam, i vekje se predavam. Ne mozham povekje da go pravam toa”, se pozhali Evtimovski. (“Vest”)
Evtimovski: Kje gi zapalam i nosiite i kilimite
Jove Evtimovski, sopstvenikot na Etnoloshkiot muzej vo Podmochani, se podgotvuva da ja namali zbirkata koja ja poseduva. Muzejot na Makedonija ne bil zainteresiran da mu gi otkupi nosiite i kilimite, pa toj, kako shto veli, ostaven e da se snaogja sam.
„Kje gi zapalam i kilimite i nosiite. Imam nosii da se oblechat 600 zheni, no ne mozham vekje da se grizham za niv. Nemam ni prostor. Kukjata vo koja se smesteni sega kje mu ja dadam na sinot, kje se zheni. Shto mozhe da sobere vo starata zgrada, kje ostane, drugoto kje go zapalam, kako shto ednash vekje zapaliv del od nosiite”, veli Evtimovski.
Toj ne saka da gi podaruva nosiite i kilimite oti, kako shto veli, i nemu nikoj ne mu gi podaril tuku site gi otkupuval celi 37 godini.
