Dosega nikoj od onie za koi vazhi abolicijata ne pobaral da bide osloboden od pretsedatelovata milost
Otkako pretsedatelot Gjorge Ivanov donese “odluka za otpovikuvanje na odlukata za abolicija” na 22 politichki eksponirani lica, na spisokot ostanuvaat ushte 33-ca (plus Kosta Krpach koj vekje ne e zhiv) za koi “pomiluvanjeto pred zapochnata krivichna postapka” se ushte vazhi. Od Kabinetot na Pretsedatelot na RM velat deka sega ochekuvaat poedinechni baranja za deaboliciranje, iako od nekoi (kako na primer trojcata specijalni obviniteli) vekje imashe takvo baranje.
Megju onie za koi i natamu vazhi zashtitata od krivichno gonenje po konkretni predmeti se naogja soprugot na Radmila Shekerinska, Bozhidar Jankovski. Za nego Javnoto obvinitelstvo pokrena krivichna prijava zashto svoite privatni stanovi gi izdaval na sopstvenata privatna firma, iako plakjal danok!?
Abolicijata vazhi i za specijalnite obviniteli: Fatime Fetai, Lile Stefanova i Gavril Bubevski. Za niv Javnoto obvinitelstvo ima pokrenato istraga poradi somnezhi deka vrshele pritisok vrz svedoci.
Da im se ukine abolicijata ne pobarale nitu soprugata na Zoran Verushevski, Sonja, potoa Branko Palifrov, Gjorgji Lazarevski i Zvonko Kostovski – site obvineti vo sluchajot “Puch”. Zvonko Kostovski vo noemvri 2015 godina postigna spogodba so Obvinitelstvoto, go prizna deloto i e osuden na 3 godini zatvor. So pomiluvanjeto beshe pushten na sloboda.
Se ushte abolicijata vazhi i za direktorot na T-Mobile, Zharko Lukovski i direktorot na Telekom, Miroslav Jovanovikj (ovie dve firmi sega se spoeni vo edna), za koi vo “bombite” na SDSM se slushna deka bile souchesnici na VMRO-DPMNE vo nezakonskoto prislushuvanje. Opozicijata vo bombite koi gi objavuvashe ukazhuvashe na razgovori vo koi se mestat izbori, se upatuvaat zakani za otpushtanja ako ne se glasa spored instrukcii, a direkno so toa go povrzuvaa najchesto Zharko Lukovski.
I Mumir Pepikj, poraneshen vraboten vo MVR, za ko SJO pokrena istraga za izdavanje nelegalni lichni karti koristeni vo izborite ostanuva aboliciran.
Tuka e i gradonachalnikot na Pustec, Edmond Temelko, kako i izraelskiot drzhavjanin Haim Hakini chie ime se povrzuvashe so nabavkata na opremata za prislushuvanje i isplakjanje provizija.
Megju pomiluvanite e i Svetlana Kostova poznata kako sudijka vo Vishiot upraven sud, kako i Trajko Trpevski, generalniot direktor na gradezhnata firma “Beton-Skopje”, koj spored “bombite” platil 4 aviona so koi iselenicite odele na glasanje.
Dve Odluki so ist broj, ednata e nevazhechka
SDSM reagirashe na odlukite na pretsedatelot Ivanov za selektivno povlekuvanje na abolicijata. Opozicijata bara celosno povlekuvanje bidejkji vaka dopolnitelno se vloshuva haosot so abolicijata.
Od SDSM zabelezhale deka vo “Sluzhben vesnik” ima dve Odluki za ponishtuvanje na pomiluvanje so ist broj: 08-534/1, iako se odnesuvaat na razlichni sluchai.
“Haosot shto go sozdade Ivanov, za da gi zashtiti kriminalcite vo vlasta, mozhe da se reshi samo so celosno ponishtuvanje na neustavnite odluki za abolicii”, velat od SDSM.
Premierot veli: “Ako site pomiluvani pobaraat, kje imame celosno ponishtuvanje na aboliciite”
Na baranjeto na SDSM (i na SAD i EU) za celosno ukinuvanje na aboliciite, premierot Emil Dimitriev odgovvara deka so poslednite zakonski izmeni sega ima forma za ponishtuvanje na lichno baranje i na pomiluvanjata za ostanatite abolirani lica.
“Ne gledam problem celosno da profunkcionira ponishtuvanjeto na abolicijata i smetam deka vtorata odluka e dobro pravno osmislena za na nekoj nachin sekoj da mozhe da se otkazhe od abolicijata. Politicharite se deabolirani, a za ostanatiot del postoi zakonsko reshenie na nivno baranje da mozhat da bidat deabolirani.”
Prviot chovek na GROM, Stefche Jakimovski, pobara od Ivanov deklasifikacija na site informacii vrz chija osnova e donesena abolicijata.
Vo Sobranieto, pak, so burna rasprava beshe izglasana ad-hok Komisijata koja treba da izgotvi izveshtaj po povod baranjeto za impichment na pretsedatelot Gjorge Ivanov. SDSM se pobuni zoshto vo taa Komisija od 11 chlenovi duri 6 se od VMRO-DPMNE.
Pratenicite na SDSM, DUI i DPA (zaedno so 5 nezavisni) podnesoa baranje za impichment, a VMRO-DPMNE objavi deka kje se stavi vo zashtita na pretsedatelot Ivanov. “Iako ne se soglasuvame so abolicijata, sepak smetame deka pretsedatelot Ivanov raboti spored Ustavot”, reche koordinatorot na pratenicite od VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski.
Za izglasuvanje na impichment vo parlamentot treba dvotretinsko mnozinstvo, koe odnapred e jasno deka nema da bide postignato. teoretski, dokolku toa bi se sluchilo, togash sluchajot se predava na Ustavniot sud koj ocenuva dali Pretsedatelot na Republikata deluval spored Ustavot. Ako so dvotretinsko mnozinstvo i Ustavniot sud ja utvrdi neustavnata postapka na shefot na drzhavata, vo istiot mig toj se razreshuva i treba da se raspishat novi pretsedatelski izbori.
MEGJUNARODNATA ZAEDNICA POVTORUVA: CELOSNO I NEDVOSMISLENO POVLEKUVANJE NA ABOLICIJATA
Golemiot broj reakcii na stranskite diplomati so koi se izrazuva stavot deka za zapadnite kriteriumi na demokratijata e neprifatlivo selektivnoto ponishtuvanje na abolicijata i natamu ne stivnuvaat.
Germanskata ambasadorka vo RM, Kristine Althauzer, se prikluchi kon stavovite na pretstavnicite na megjunarodnata zaednica deka e potrebno itno i celosno ponishtuvanje na aboliciite. Taa poracha deka site politichari mora da rabotat zaedno za da dojdat do reshenie na krizata vo Makedonija i istovremeno go povtori stavot koj go iznese vednash otkako Ivanov kon sredinata na april go objavi spisokot so 56-te abolirani lica.
Britanskiot ambasador vo Skopje, Charls Garet, na Tviter poracha deka pravedna odluka e povlekuvanje na site 56 abolicii, za da se obezbedi ednakvost pred zakonot.
Vednash po donesuvanjeto na odlukata reagiraa i SAD i Evropskata Unija.
Ambasadata na SAD vo Skopje preku soopshtenie posochi deka parcijalnite ili selektivni ponishtuvanja na pomiluvanjata samo kje pridonesat kon rastechkoto chuvstvo za nekaznivost, i deka toa ja sprechuva Makedonija za napredok kon NATO i EU.
Portparolot na Evropskata komisija, Maja Kocijanchich, go prenese stavot deka mora neodlozhno i celosno da se otpovikaat aboliciite za da se zachuva principot na odgovornost, da se obezbedi ednakov tretman pred zakonot, da se otstrani zagrizhenosta za nezakonitost i selektivna pravda. Na ista linija se javi i evrokomesarot Johanes Han.
