„Krusevo – etnograd” stana manifestacija koja so radost se ocekuva pred ilindenskite praznici. Za ovie osum godini, kolku sto se odrzuva turistickoto vostanie vo Krusevo, kostimiranjeto na gragjanite dodeka trae „Krusevo – etnograd” se pokaza kako navistina primamliva atrakcija, koja razbudi nekoi podzaspani ambicii.
Godinava, manifestacijata zapocna na 26 juli, a iako bez mnogu najavi i reklami, Krusevo zivee vozbudlivo.
– “Krusevo – etnograd” e mnogu poveke od obicna manifestacija. Toa e ideja i revolucija, koja uspesno gi naniza pobedite za animacija na gragjanite na Krusevo, no i na turistite koi gi ispolnija site smestuvacki kapaciteti. Za ovie osum godini od ideja, slobodno mozeme da kazeme deka veke stignavme do uspesna prikazna. Krusevo e veke razviena turisticka destinacija – zadovolno raskazuva Ranko Petrovik, vo drugi denovi na godinata poznat kako Ranko Bubamara (sopstvenik na istoimenoto radio i organizator na “Zlatnata bubamara na popularnosta”), no dodeka e vo Krusevo, toj e vojvoda, ideolog, revolucioner, velosipedist, najgolem promotor na idejata, organizator i animator…
Zaedno so kostimiranjeto na stotina gragjani od Krusevo, veke uspesno rabotat i hotelot „Montana”, pedesetina vili i dvaesetina restorani. Pred „Krusevo – etnograd”, brojot na restorani vo gradot se broeja na prstite od ednata raka… Sepak, toa ne bese dovolno, pa pred 3-4 godini bese sprovedena akcija za velosipedizam i mauntbajk, koja i ponatamu se odrzuva. Vo Krusevo se odrzuvaat svetski natprevari za paraglajderstvo i zmejarstvo, podobrena e infrastrukturata, a redovni gosti na „Krusevo – Etnograd” se folklorni drustva od Germanija i Svedska… Osven turizmot, od minatata godina „turistickite vostanici” rekoa stop za secenjeto na sumite…
Spored gradonacalnikot na gradot, GJorgji Damceski, manifestacijata „Krusevo – etnograd” stana brend niz godinite, prepoznatliv vo zemjata i nadvor od nea.
– Ova e edno kulturno zbidnuvanje so koe sakame da go dolovime duhot na edno minato vreme od krajot na 19 i pocetokot na 20 vek, da go dolovime duhot na zanaetite i esnafot, mirisot na carsijata. Istovremeno da go prezentirame celokupniot nacin na ziveenje, kulturata, obicaite, oblekata, modata, tradicijata, sega vo svojstvo na edna nova uloga na zbogatena turisticka ponuda na gradot – istaknuva gradonacalnikot Damceski.
(“Utrinski vesnik”)
