Vo begalskata kriza Makedonija gi plakja greshkite na Evropskata unija. Ako trebashe da se potpreme na Brisel, odamna kje bevme preplaveni so dzihadisti. Dvaeset i pet godini sme lazheni i manipulirani, veli pretsedatelot na Makedonija, Gjorge Ivanov vo intervjuto za germanskiot vesnik „Bild”.
Moraliziranje i licemerie e da i se zameruva na Makedonija. Se ushte nemame dobieno nitu evro od Evropskata unija, a potroshivme 25 milioni evra. Nam samo ni se vetuva pomosh, veli pretsedatelot Ivanov vo intervjuto.
Dali ne prashal nekoj kako sme prezhiveale 25 godini?, veli shefot na makedonskata drzhava vo razgovorot so urednikot na „Bild”, novinarot, Kaj Dekman, koj novinarskata slava ja dostigna otkrivajkji ja afera za finansiski kriminal na nekogashniot germanski pretsedatel Kristijan Vulf, poradi koja Vulf beshe smenet od funkcija. Dikman istovremeno e chlen na izvrshniot odbor na turskiot vesnik “Huriet”.
G-ne Pretsedatele so cel da se zapre prilivot na begalci Turcija dobi shest milijardi evra, a vizite kje bidat ukinati. Istovremeno Makedonija treba da ja zavrshi “valkanata rabota” na EU na granicata so Grcija. Ne se chuvstvuvate li izigrani?
– Ne e prv pat Makedonija da bide ostavena na cedilo od strana na EU, toa go znaeme mnogu dobro. Koga za vreme na krizata vo Kosovo primivme 360.000 begalci nikoj ne ni pomogna. Zatoa sega reagiravme proaktivno – nashata armija ja shtiti nashata granica. Vo begalskata kriza, nie sega plakjame greshka na EU. Proglasivme krizna sostojba i vekje se potrosheni 25 milioni evra od parite na nashite danochnite obvrznici. I shto dobivame od Evropa? Nishto! Ni evro! Namesto toa, nie sega kako zemja, koja ne e chlenka na EU treba da se zashtitime od Grcija, koja e chlenka na EU.
Vie ne ste chlenka nitu na Shengen zonata, no ja shtitite i granicata na Shengen zonata…
– Da, nie sme tuka vo Evropa, no ne sme vo EU. Ne sme nitu chlenka nitu na NATO, nitu na Shengen zonata. A sepak ja shtitime Evropa od evropska zemja, koja ne ja kontrolira begalskata kriza, tuku ednostavno gi prenasochuva begalcite. Taka shto bezednosniot aspekt e celosno izgubena vo ochite na begalskata kriza. Ako trebashe da se potpreme na Brisel, koj ne reagira, odamna kje bevme preplaveni so dzihadisti.
Shto sakate da kazhete?
– Poglednete gi pasoshite i dokumentite, site se falsifikuvani ili ukradeni – za 9.000 sme sigurni vo toa. Nekoi t.n. begalci patuvaat so lazhni identiteti vo Evropa i Grcija im dava samo pechat za prodolzhuvanje na patuvanjeto. Nie mora da pretpostavime deka mnogumina koi patuvale so vakvi dokumenti, sakaat da vlezat kako radikalni borci na begalskata ruta.
BILD:Znachi i nie Germancite treba da sme i blagodarni na Makedonija shto ja zatvora granicata na radikalizmot?
Ivanov: Vo begalskata kriza postojat humanitaren aspekt i bezbednosen aspekt. Od humanitaren aspekt Germanija postapuva mnogu dobro. No od bezbednosen aspekt vashata zemja celosno potfrli. Samo eden primer. Sakavme so Evropa, no i so Germanija da gi spodelime nashite informacii za navodni dzihadisti. No nikoj ne gi sakashe nashite podatoci. Ni beshe ukazhano:Nie ne mozheme da sorabotuvame so vas, vie ste vo treta zemja, i ne mozheme da gi razmenuvame nashite podatoci.
BILD:Duri ni Germanija ne sakashe da vi pomogne?
Ivanov: Ne. Ni beshe potrebna oprema za zemanje biometriski podatoci, no Germanija ne gi prifati nashite baranja. Sepak, nie pronajdovme drugi zemji koi ni pomognaa. Toa e sosema apsurdno: Nie ne sme zagrizheni, duri ni za pari, tuku za bezbednosta na celiot kontinent. No, ochigledno nikoj ne e zainteresiran. Se zaprashavme duri koga se sluchija napadite vo Pariz, i toa otposle. Togash, nie gi izvestivme vlastite deka deset lica vlegle so ist identitet, kako i na atentatorite.
Turcija se naogja vo pregovori so EU na masa, Vie ne ste…
– Nie, za zhal ne sme na masata, no sme na menito. Nie sekogash sme bile zhrtvi na instituciite na EU. Dvaeset i pet godini sme lazheni i manipulirani. Imame vekje sedum preporaki za pochetok na pregovori so EU, no i natamu sme poprechuvani od strana na Grcija. Nikoj vo EU ne mozhe da se razbere so Grcija, no nie morame da go reshime sporot so niv.
Znachi li toa deka germanskata politika na otvoreni granici ja aktivira begalskata kriza?
– Kancelarkata Angela Merkel so nejziniot humanitaren gest pokazha hrabrost. No nikoj nema hrabrost sega da kazhe shto ponatamu. Samo megju Sudan i Egipet chekaat 20 milioni migranti, koi sakaat da dojdat vo Evropa. A shto se sluchuva so Afrika? Begalskata kriza nema da zavrshi, preku Tviter i Fejsbuk site tochno shto se sluchuva. I shto pravi Evropa? Nim im trebaat shest meseci da organiziraat samit. A vo megjuvreme doshle ushte eden milion novi migranti. I shto pravi Germanija? Kako mozhe sega vo vashata zemja da ischeznale 130.000 begalci, koi vekje prethodno bile registrirani? Toa mora da se promeni. I toa radikalno.
Shto tochno mislite?
– Gledame deka Evropa ne funkcionira vo krizna situacija. Na Brisel mu e potrebno mnogu vreme da donese odluka. Zatoa nekoi zemji od balkanskata ruta, moraa sami da dejstvuvaat. Krizniot menadzment na EU ne funkcionira. Povekje zemji vo idnina povtorno kje donesuvaat odluki za sopstveniot suverenitet. Duri i kancelarkata Merkel najavi kraj na vashata uloga kako spasitel na Evropa, i so svoite odluki i nametna na Evropa edinstven pravec. Sega tie sakaat da go reshat toa so Turcija. Ostanuva da se vidi dali kje bide taka. Skeptichen sum.
No, ona shto se sluchuva sega so iljadnici lugje koi chekaat na granicata Idomeni?
– Begalcite chekaat Merkel da gi odnese so avioni ili vozovi.Tie site sakaat da odat vo Germanija, a ne sakaat da ostanat vo Grcija.
Situacijata na granicata kje eskalira. Dali vashite vojnici kje se branat samo so solzavec, ili mozhebi ostro kje odgovorat, ako begalcite sakaat nasilno da vlezat vo Makedonija?
– Nie ne sme dzverovi koi pukaat vo begalci od voeni zharishta! Najprvo shto treba, e da se pogledne na grchkata strana. Tamu ima policajci na EU, koi treba da ja stavat situacijata pod kontrola. No, tie ochigledno ne mozhat da go storat toa.
Shto kje se sluchi vo Grcija, ako vie ushte povekje ja zatvorite granicata?
– Toa mora da gi prashate Grcite! Tie sega kje dobijat ushte 700 milioni evra od EU, tie dobivaat se shto sakaat. Problemot e shto tie ne pravat nishto so toa! Zoshto togash postojat prifatni centri?Jas razbrav deka na Evropa i e seedno. No nema da dozvolam nie da sme vinovni za greshkite na drugite. EU ne treba povekje da ja obvinuva Makedonija. Nie samo soodvetno reagirame.
Vpechatok e tochno deka Vie ste navistina luti na EU?
– Shto bi napravile ako Vashata zemja nad 25 godini na site nachini e poprechuvana, manipulirana i lazhena? I pokraj bezbroj pozitivni izveshtai se ushte nema nikakov napredok vo odnos na evropskata perspektiva. Nie sme zaglaveni vo lift vekje 25 godini.
