Poraneshniot generalen sekretar na NATO, Robertson e lider na novoformiranata neformalna „Grupa Ohrid” za poddrshka na Republika Makedonija na nejziniot pat kon chlenstvo vo NATO i EU.
Zaedno so nego tuka se i Havier Solana, potoa Karl Bild, Kristofer Gajd, Robert Gelbard, Alen Le Roa, Volfgang Ishinger, Dajmond Vilson i Zoran Chichak.
Robertson, koj beshe desettiot generalen sekretar na NATO od 1999 do 2004 godina, povekjepati ja imashe posetuvano Makedonija, osobeno za vreme na krizata vo 2001 godina. I beshe eden od vazhnite megjunarodni diplomati koi pomognaa vo reshavanjeto na konfiktott i postignuvanjeto na Ohridskiot ramkoven dogovor.
Vo intervjuto za MIA, koe Robertson go dade za vreme na prestojot vo Skopje na 24 april se osvrnuva na sostojbata vo Makedonija nekogash i sega, govori za nachinot na koj kje funkcionira „Grupata Ohrid”, za sporot so Grcija za imeto i mozhnosta toj da se reshi do julskiot samit, za odnosite NATO-Rusija, a dava i definicija za toa shto e vistinski patriotizam vo 21 vek.
Gospodine Robertson mozhe li da napravite sporedba na situacijata vo Makedonija vo 2001 godina i denes?
– Nokj i den. Vo 2001 godina imashe seriozna kriza, prashanje na zhivot i smrt. Zemjata beshe na rabot na moshne krvav konflikt, koj mozheshe da se proshiri, imashe golem broj nadvoreshni agencii koi reagiraa i beshe vazhno da se zapre. Toa beshe mnogu problematichno vreme. Denes sum vo moderen, evropski grad, so prijatelski raspolozheni lugje, so kafulinja, prodavnici, shto neprecheno rabotat. Sega situacijata e mnogu poinakva.
Na pres-konferencijata so premierot Zaev ja promoviravte neformalnata „Grupa Ohrid”. Kako ovaa grupa planira da i pomaga na Makedonija, odvoeni sredbi so vlasta, opozicijata, zaednichki sredbi, koi se mehanizmite na funkcioniranje na grupata?
– Nie sme dostapni za sorabotka. Lugjeto mozhat da ne iskoristat na nachinot na koj im odgovara. Dostapni sme za Vladata, za opozicijata, za Parlamentot, za pretsedatelot. Vo deneshno vreme ne morate da se ogranichuvate na fizichki sostanoci, denes sredstvata za komunikacija se napredni. Kje imame fizichki sostanoci, kako shto imavme deneska, mozhebi za vreme na samitot EU-Zapaden Balkan, no i vo drugi priliki kje dojdat nekoi chlenovi na grupata. Nie sme eden vid virtuelni sovetnici.
Dali stanuva zbor za eden vid buldozher diplomatija, dali kje lobirate Makedonija konechno da dobie pokana za chlenstvo vo NATO na samitot vo juli?
– Lobiranje ne e soodveten zbor. Nie sakame da ja zgolemime svesta za toa shto Makedonija napravi vo minatoto, za vazhnosta na Makedonija za regionot, za toa kolku e vazhno za Balkanot kako celina Makedonija da stane chlenka na NATO. Sakame da ukazheme na opasnosta shto mu pretstoi na Balkanot, dokolku zemja koja tolku mnogu investirashe od ’90-te godini na minatiot vek sega bide ignorirana od regionot kako celina.
Za vreme na posetata na Makedonija vo januari generalniot sekretar Jens Stoltenberg jasno poracha deka nema vlez vo NATO bez reshen spor so Grcija za imeto, vashe mislenje na ovoj stav?
– Generalniot sekretar na NATO iznese fakt. Principot na koj pochiva NATO e deka nutu edna odluka ne se nosi bez konenzus. Ako nema konsenzus vashata zemja ne mozhe da se prikluchi kon NATO, toa e sushtinski fakt.
Sporot za imeto se vleche so godini, vie deneska ste tuka vo presret na novata runda pregovori za imeto. Vasha ocenka kolku Makedonija i Grcija se blizu do konechno reshenie?
– Ne znam, no se nadevam, nema prichina da mislam deka rabotite kje se vloshat povekje, otkolku shto bile vo minatoto. Pregovorite se vodat zad zatvoreni vrati, nie ne sme brifirani za niv, no vo interes na Grcija e, a i sekako i vo interes na Makedonija da se postigne kompromis, koj kje i ovozmozhi na Makedonija da odi napred na patot kon chlenstvo vo NATO. Sepak nashata rabota tuka ne e da pregovarame, da se meshame ili da navleguvame vo domashnata ili nadvoreshnata politka na zemjata.
Dali Grcija so vakvata blokada vsushnost ne ja narushuva strategijata na NATO za regionot?
– NATO saka stabilen Zapaden Balkan. Toa e vo interes na zemjite-chlenki na NATO, no i poshiroko na cela Evropa. Znaeme shto se sluchi koga Balkanot se destabilizira vo minatoto, site imaat interes od pogolema stabilnost. Makedonija ima evroatlantski institucii, koi mozhat da pridonesat kon stabilnosta kon koja se stremime.
Vo koja mera rezultatot od pregovorite zavisi od naporite na Makedonija, a kolku od dobrata volja na Grcija?
– Ishodot od pregovorite zavisi od dvete strani, zavisi od onie koi pregovaraat.
Se raboti li na drug modalitet, na primer dobivanje pokana pod privremenata referenca so mozhnost sporot da se reshava ponatamu?
– Nema nachin da se vleze vo NATO bez da bide postignat konsenzus.
Vashe mislenje kako iskusen diplomat i politichar dali vo politikata ima vin-vin situacija, koga stanuva zbor za pregovori, kakvi shto se ovie so Grcija?
– Teshki pregovori imashe vo 2001 i togash produciravme solucija, koja beshe neprijatna za ekstremite na dvete strani. No lugjeto vo toa vreme, premierot Georgievski, pretsedatelot Trajkovski, Crvenkovski kako lider na opozicijata, Ahmeti i Dzaferi od albanskite partii site tie moraa da napravat kompromis. Ne beshe lesno, jas bev sozhivean so toj proces, bez celosno vkluchen za da se postigne kompromis. Na krajot na denot produciravme solucija, so koja go sochuvavme mirot vo zemjata, koja mozheshe da bide unishtena od vojna.
Vo 2001 odredeni krugovi potpishuvanjeto na Ohridskiot dogovor go smetaa kako chin na predavstvo, denes nekoi krugovi kako chin na predavstvo go smetaat dogovorot shto bi bil postignat so Grcija. Shto spored vas pretstavuva patriotizam vo vistinska smisla na zborot?
– Vistinskiot patriotizam za vashata zemja e da se napravi ona shto e najdobro za idnite generacii. Toa znachi da se otstranat preprekite za napredok i rast. Vistinski patriotski partii tuka se onie koi veruvaat vo rast na ekonomijata, vo podobruvanje na odnosite so sosedite, koi pravaat kompromisi za da se postigne balans vo ekonomijata i vo opshtestvoto, da se izgradi opshtestvo zasnova na vistinski vrednosti. Toa se slobodata na govorot, slobodni mediumi, vladeenje na pravoto, pochituvanje na privatnata sopstvenost. Toa se vrednosti, koi nie na Zapadot gi pochituvame. Vistinskite patrioti vo ovaa zemja se onie koi gledaat dolgorochno. Ponekogash morame da gi turneme ekstremite nastrana i da gi smestime na zadnoto sedishte, da mislime na mladite, na idnite generacii. Mojata posledna poseta kako general sekretar na NATO beshe vo 2003 godina, togash go posetiv seloto Tearce. Decata, koi tamu ne prechekaa ne znaeja koi sme, imashe helikopteri, TV kameri. Tie bea zhivi, ako rabotite trgnea vo poinakva nasoka tie mozheshe da bidat mrtvi, raneti ili da stanat begalci. Togash kompromisite bea napraveni, ekstremite bea zamolcheni, mirot beshe postignat i blagodarenie na toa ovie deca denes se vozrasni lichnosti.
Ruskiot ambasador Oleg Shcherbar poracha deka Makedonija treba dobro da razmisli okolu chlenstvoto na NATO. Kazha i deka „Dokolku Makedonija se zachleni vo NATO, kje stane legitimna cel ako dojde do konflikt megju NATO i Rusija”. Vash komentar?
– Imav dobri odnosi so Rusija, koga bev na chelo na NATO. Bi sakal i denes NATO i Rusija da imaat dobri odnosi, vo toj sluchaj ne bi se davale vakvi izjavi. Mora da sfatime deka stabilnosta na Zapaden Balkan e neshto shto e vo interes na site. I sekako nema da ima konflikt megju NATO i Rusija.
Dali postojat drugi opcii za Makedonija, osven NATO?
Sekako tuka e chlenstvoto vo EU. Treba da bidete ambiciozni, Makedonija da stane del od EU i toa e moshne vazhno za prosperitetot i za idnite generacii. Sepak Makedonija e mala zemja i moshne e vazhno mladata NATO populacija da ostane vo zemjata, otkolku da odi na drugo mesto.
Spored vasha procenka mozhno li e nekoj vid povtoruvanje na 2001, dokolku ostaneme nadvor od NATO?
– Toa ne e mozhno. Zboruvav so Ali Ahmeti, no i so pretstavnici na drugite politichki partii. Ne postoi mozhnost takvo neshto da se sluchi. Noviot gradonachalnik na Arachinovo e zhena, etnichka Albanka, koja e izbrana kako kandidat na SDSM i koja go pobedila kandidatot na albanskata partija. So ova probivot e napraven, ova e prekrasna prikazna shto kje ja ponesam so sebe.
Dali ochekuvate Makedonija vo juli konechno da dobie pokana za chlenstvo vo NATO?
– Ne sakam da iznesuvam ochekuvanja. Makedonija mora da bide postojana. Bidete postojani, ako sega ne uspeete, prodolzhete da chekorite ponatamu i vo eden moment kje go dobiete posakuvanoto.
(“MIA”)
