Za povekje od eden mesec, Upravniot sud do Komisijata za verifikacija na faktite ispratila 17 reshenija so koi gi ponishtuva nivnite odluki za lustracija.
Akademik Ivan Katardziev, pisatelot Bozhin Pavlovski, novinarkata Jadranka Kostova, poraneshniot obvinitel Jovan Trpenovski, Dancho Chevreski, Nikolche Baboski, Ice Damchevski… se samo del od lichnostite od javniot i politichkiot zhivot koi izminatiov period ja dobile „bitkata” pred Upravniot sud, koj gi ukinal reshenijata so koi Komisijata za lustracija gi proglasila za sorabotnici so tajnite policiski sluzhbi. Za povekje od eden mesec, Upravniot sud do Komisijata za verifikacija na faktite ispratila 17 reshenija so koi gi ponishtuva nivnite odluki za lustracija.
Prviot chovek na Komisijata, Tome Adziev e nezadovolen od vakvata odluka na Upravniot sud i najavuva deka najverojatno kje bidat ponishteni i site ostanati reshenija – 40-tina koi se obzhaleni pred sudot.
„Gi obzhalivme site presudi i reshenija na Upravniot sud”, veli prviot chovek na Komisijata, koja dosega vo svoeto nekolkugodishno rabotenje lustirirashe okolu 200 lica. Del od niv poradi toa gi izgubija rabotnite mesta, im beshe narushen ugledot i im vlijaeshe vrz karierata. Eden od najkritikuvanite procesi vo zemjata, osobeno poradi faktot shto so nea bea opfateni i pochinati lica, izminative godini chesto beshe osporuvan i pred domashnite sudovi, no i pred sudot vo Strazbur.
Spored Adziev e sporno toa shto Upravniot sud porano gi otfrlal zhalbite na lustriranite lica. „Sega sprotivno na vospostavenata praksa, site predmeti shto se naogjaa vo negova nadlezhnost, gi chuvashe kaj nego rechisi edna godina. Potoa odnenadezh vo april godinava gi ponishti site reshenija na Komisijata, koi ni se dostaveni duri na 20 juni i so osobeno chudno i simptomatichno obrazlozhenie”, veli Adziev.
Denovive glavniot urednik na nedelnikot „Fokus”, Jadranka Kostova potvrdi deka Upravniot sud ja ponishtil lustracijata za nea, so obrazlozhenie deka e prekrshen chlenot koj predviduva liceto za koe se vodi postapka da bide zadolzhitelno izvesteno.
„Vo pravna situacija koga osporeniot upraven akt e ponishten od sudot, ponishtuvanjeto deluva nanazad od donesuvanjeto na aktot, odnosno se ponishtuvaat site dejstvija koi mu prethodele na donesuvanjeto na aktot, kako i site pravni dejstvija i posledici predizvikani od toj akt”, se naveduva vo presudata. Kostova togash izjavi deka ovaa odluka na sudot e satisfakcija za nea, no ne gi brishe posledicite od reshenieto koi morala da gi pretrpi.
So ogled na toa shto reshenijata na lustraciskata se ponishteni, Upravniot sud potencira deka sekoe naredno procesno dejstvo prezemeno od Komisijata, a se odnesuva na nekoj od tuzhitelite treba da se tretira kako nova postapka, za koi lustratorite vekje nemaat mandat.
Upraven sud od 2010 tripati ponishtuva, Adziev vo septemvri po chetvrti pat go lustrira
Svoeviden rekorder e Nikola Babovski, profesor od Bitola i pretsedatel na Demokratskiot sojuz na Vlasite, komu tri pati mu beshe ponishtuvana lustracijata. So poslednata presuda toj e osloboden od kleveta deka kodoshel, a bidejkji Zakonot za lustracija ne vazhi od minatiot 1 septemvri, komisijata nema mandat da pochne nova postapka za Babovski. Sepak, Komisijata za lustracija predvodena od Adziev vo sredinata na septemvri po chetvrti pat go lustrirashe.
Vo trite reshenija na Komisijata za lustracija od 2010, 2012 i 2014 godina, pishuva deka postoi dokument za angazhmanot na Babovski vo 1998 godina kako sorabotnik na tajnata policija, pod psevdonimot „Veterinar”. Spored izveshtaite, toj e naveden kako izvor na informacii, a postoel i dokument deka mu bile isplateni pari i predlog za prestanok na angazhmanot vo 2006 godina. Vakvite navodi Babovski gi negira. „Ona shto beshe najbolno za mene i za moeto semejstvo shto vrz moite deca se izvrshi klasichna politichka pedofilija, zatoa shto i jas, no i tie bevme raspnati na site mediumi, pa duri i na veb-stranicata na Komisijata za verifikacija na faktite”, izjavi togash Babovski.
Na pochetokot na godinava od Strazbur pristigna i informacijata deka Evropskiot sud za chovekovi prava odluchil deka vo sluchajot so lustriraniot pretsedatel na Ustavniot sud, Trendafil Ivanovski, postoela povreda na chlenovite 6 i 8 od Evropskata konvencija za chovekovi prava. Poradi toa shto toj bil lustriran vo nefer postapka i mu e napravena povreda na chesta, ugledot i dostoinstvoto, makedonskata drzhava e dolzhna da mu isplati i parichna otshteta od 5.350 evra. Ivanovski beshe prva zhrtva na makedonskata lustracija i prv funkcioner koj morashe predvreme da se povleche od funkcija. Vesta za negovata pobeda vo Strazbur, Ivanovski ja oceni kako „shlakanica za lustracijata, no i za establishmentot”.
Komisijata ne raboti, no kje zema plata do 2017 godina
Aktuelniot i posleden sostav na Komisijata za verifikacija na fakti ima mandat do septemvri 2017 godina, iako prethodno se planirashe celiot proces na lustracija da zavrshi vo 2019 godina. Procesot, koj trebashe da se odviva do 2019 godina, so predlog-izmenite na Zakonot za lustracija, prestana kako rezultat na politichka odluka na vladejachkite VMRO-DPMNE i DUI, koi, pak, reagiraa na kritikite od EU za ovaa oblast.
Iako od 1 septemvri 2015 godina, Komisijata nema mandat da poveduva novi postapki, sepak chlenovite na komisijata kje zemaat plata ushte edna godina. Vo megjuvreme tie najavuvaat deka kje gi obzhaluvaat site reshenija na sudovite so koi se ponishtuvaat odlukite za lustracija.
Procesot na lustracija pochna vo Makedonija pred okolu osum godini, kako proekt koj trebashe da onevozmozhi sorabotnici na tajnite sluzhbi za vreme na prethodniot sistem da izvrshuvaat drzhavni i javni funkcii. No, so tek na vreme, zakonot shto ja regulira ovaa problematika pomina niz povekje intervencii, a opfatot na lustracijata maksimalno se proshiri, taka shto celiot proces stana predmet za politichki presmetki so neistomislenici. Kako rezultat na toa, dojdoa i nizata zabeleshki na megjunarodnite faktori.
(“Utrinski vesnik”)
