Na 3 maj 1945 godina Komisijata za azbuka i pravopis (predvodena od Blazhe Koneski) donese rezolucija so koja vo definitivna forma se utvrduva azbukata i pravopisot na makedonskiot jazik.
Dva dena potoa, na 5 maj 1945 godina, Narodnata vlada na Federalna Makedonija (pretsedatel Lazar Kolishevski) ja usvoi taa rezolucija. Eden mesec podocna, na 7 juni 1945 godina, ozakonet e i pravopisot na makedonskiot jazik.
Komisijata za jazik i pravopis e formirana od Prezidiumot na ASNOM vo noemvri 1944 godina, so cel da podnese predlog za azbuka i pravopis na makedonskiot jazik.
Prvata komisija ne gi oformila celosno svoite stavovi, pa, so izvesni izmeni vo sostavot na komisijata, prashanjeto za azbukata i pravopisot se reshilo vo maj 1945 godina. Pritoa se postavile slednive principi:
Vo makedonskiot literaturen jazik treba da se vostanovat onie formi od centralnite govori shto vo najgolem stepen kje gi povrzat site nashi govori i kje bidat lesno priemlivi za lugjeto od site nashi kraishta.
Vo makedonskiot literaturen jazik treba do najgolem stepen da se izrazi negovata narodna osnova. Rechnikot na literaturniot jazik da se zbogatuva so zborovi od site nashi dijalekti, da se izgraduvaat novi zborovi so zhivi nastavki i samo kolku shto e potrebno da se usvojuvaat i tugji zamenki.
Makedonskata azbuka da bide sostavena od tolku bukvi kolku shto ima glasovi vo literaturniot jazik. Pravopisot da se izraboti vrz fonetskiot princip.
Komisijata za azbuka i pravopis vo definitivna forma gi formulira svoite stavovi vo Rezolucija, donesena na 3 maj 1945 godina. Do utvrduvanjeto na kodifikuvaniot makedonski jazik Makdoncite vo pishuvanjeto se koristele prvo so staroslovenskiot a potoa so bugarskiot ili srpskiot (sekako, poobrazovanite koristele i francuski).
Vo kalendarot na drzhavni praznici nema nitu eden od ovie denovi.
