Makedonci od Avstralija so svoja prizma za Makedonija
Elizabeta i Kire Trenkoski se rodeni vo Prilep, no tie godini zhiveat vo Sidnej. Ovoj pat se vrakjaat vo rodnata zemja povtorno po 8 godini. Ne se fascinirani od nishto velat, teshko im pagja shto spored niv Makedonija ne otishla ekonomski nitu chekor napred. Izgradbata na spomenici e vrakjanje nazad vo minatato, a lugjeto, mladite, vlastite treba da gledaat napred, da sozdadat mozhnosti Makedoncite da ostanuvaat vo rodnata zemja, no da bidat ekonomski obezbedeni. I ovoj pat velat kje si zaminat so ista konstatacija, deka nikogash ne bi se vratile da zhiveat vo Makedonija, bidejkji uslovite za zhivot shto im gi nudi Avstralija se nesporedlivi. Kje ja posetat povtorno, no samo za da gi vidat svoite sakani rodnini, prijateli i zatoa shto Makedonija e nivna rodna zemja
So golema realnost, bez ni malku iluzii, so svojata objektivna prizma, kako shto velat Elizabeta i Kire Trenkoski i ovoj pat ja dozhiveale Makedonija kako drzhava koja e mnogu dolu na evropskata, na svetskata skala na ekonomski razvoj. Od poslednoto nivno doagjanje, pred 8 godini, do sega zabelezhale samo odredeni promeni vo mentalitetot no ne i vo drugite aspekti na sovremen, urban zhivot. Ne samo shto ne se fascinirani od slikata koja shto ja zateknale, tuku se razocharani shto i po tolku godini, jugoslovenski Prilep kako shto velat e podobar od ovoj denes.
„Gledam deka se izgradile spomenici vo Prilep i tie koi se posveteni na Karapalak se dobri sovremeni reshenija koi shto pokraj svojata funkcija kje bidat pametnici na deloto na zaginatite heroi na Karpalak, se i urbani objekti, koi se atraktivni i adekvatni za ova vreme. No, ako pravam sporedba so ona shto se gradi, retro-gradbite vo Skopje, smetam deka pravecot vo koj se dvizhime kako drzhava ne e dobar. Nam ne ni treba vrakjanje vo minatato, tuku novi perspektivi vo idninata. Namesto da bide vnimanieto posveteno na izgradba na spomenici, treba da se vodi mnogu povekje smetka za likot i psihologijata na mladite, koi kako shto gledam gi izgubile, ili voopshto ne gi steknale moralnite i normite za kulturen,civiliziran odnos kon povozrasnite.Mnogu me pogoduva slikata koja chesto ja zabelezhuvam, kako mladite gi ismevaat starite, nemokjni lugje, namesto da im pomognat. Mozham slobodno da kazham deka toa ne beshe sluchaj vo vremeto na poraneshnoto ureduvanje. Jas ja sakam Makedonija, da ne bidam pogreshno sfaten, jas sum patriot i od tie prichini i doagjam ovde. Najbliskite, potesnoto moe semejstvo e vo Avstralija, a sepak sekogash me vleche ovaa rodna zemja. No, smetam deka dojde vreme politicharite shto se izbiraat navistina da napravat neshto za drzhavata, narodot, nacijata da odi napred, a ne lugjeto i po 20 godini nezavisnost da zhiveat vo siromashtija i da im se prodavaat prikazni od tipot na ovaa so Subrata Roj. Mislam deka treba navistina pogolem da bide vlogot na politicharite, namesto da se nasochat na realiziranje na svoite ambicii, treba da se trudat da gi ostvarat potrebite na svojot narod”, veli Kire Trenkoski.
Negovata sopruga Elizabeta, polni 16 godini zhivee vo Sidnej. Tolku se adaptirala na toj nachin na zhivot vo najdalechnata zemja shto, kako shto veli, osven zhelbata da si go vidi semejstvoto nishto drugo vekje ne ja vleche ovde vo Prilep i vo Makedonija.
„Ne deka ne ja sakam mojata rodna zemja, no navistina mnogu teshko mi pagja koga kje dojdam i koga kje vidam deka povtorno nishto ne se sluchuva. Od momentot koga zaminav do denes lugjeto zhiveat so istite problemi. Mozhebi imaat podobar vkus pri izbor na garderobata, no nivnite osnovni zhelbi i potrebi ne se ispolneti. Prilep e moj roden grad, zatoa me pogoduva koga kje gi vidam promenetite uslovi za zhivot. Site lugje edno isto mi kazhuvaat – za da imash rabota ili da napreduvash, za da uspeesh vo shto bilo vo zhivotot, ti mora da si pripadnik na politichka partija. A, tie shto ne sakaat da bidat politichki oboeni, shto so niv?! Od druga strana gledam deka decata na semejstvata koi vazhea za domakjinski, mislam na pristojni, vospitani i kulturni lugje, ostanuvaat denes bez rabota, a onie koi gi znaevme kako, prostete mi na terminot ‘olosh’ sega se i na funkcii. Za mene ovie promeni ne se dobar reper vo zhivotot na Prilep. Parkovite i cvekjinjata se sostaven del na sekoja urbana sredina vo svetot i tuka ne gledam nikakov napredok. Ekonomijata, vrabotenosta, standardot na gragjanite e reper za pozitivnite procesi koi ovde ochigledno ushte so godini nema da se sluchat”, dodava Elizabeta Trenkoska.
Taa e diplomiran tehnolog i vo Sidnej raboti na svojata struka, a Kire e vraboten vo administracijata na edna sidnejska bolnica. Sekoj svoj sloboden termin go planiraat da zaminat nekade na odmor, da se relaksiraat, da zapoznaat novi ubavini vo svetot. Pred da dojdat vo Makedonija ovoj pat bile povtorno na Havai nekolku dena, pa prodolzhile vo Kan Kun vo Meksiko, pa vo Barselona, gi posetile Andora i Crna Gora i sekade ostanale najmalku po 4 dena.
„Sekade e ubavo, sekoe mesto na svetot ima svoi ubavini, specifiki… Koga bevme na Havai prviot pat tolku ni se dopadna, shto posakavme da se vratime pak, zatoa i ovoj pat otidovme ushte ednash da pouzhivame, no iskreno, go dozhiveavme kako neshto videno i po 4 dena reshivme da prodolzhime za Meksiko. A, vo Makedonija sekogash se vrakjame so zhelba da si gi vidime svoite. Topli pregratki, solzi ili samo nemi pogledi koi krijat mnogu emocii i ovoj pat taka ne prechekaa najbliskite. Zhivotot teche, se sretnavme po 8 godini, sigurno site si zabelezhavme po nekoja brchka na liceto, po nekoja senka vo pogledot, vremeto minuva… zatoa e i nashiot revolt ili taga za ova shto se sluchuva ili, potochno, shto ne se sluchuva vo Makedonija. Koga bi bile lugjeto ekonomski nezavisni, kje bea posrekjni, kje mozhea vo ovoj kratok zhivot da uzhivaat mnogu povekje, a ne cel zhivot da go zhiveat vo broenje dali kje imaat pari da go pominat mesecot”, velat dvajcata sopruzhnici.
Iako se chini deka se vo redot na pohrabrite Makedonci, sepak velat na krajot na nivnata poseta vo rodnata zemja poslednite denovi chuvstvuvaat nemir, izmeshani chuvstva, nostalgija za mladeshkite denovi pominati so bliskite, no i mnogu svesnost deka zhivotot prodolzhuva, a nivniot izbor e Avstralija, drzhava vo koja velat mozhat celosno da bidat realizirani i kako rabotnici i kako gragjani i kako lugje. Imaat prijateli od site strani na svetot, ne gi izbiraat samo Makedoncite, gi pochituvaat site veri, religii, site kulturi i zatoa se chuvstvuvaat mnogu slobodni i nevrzani za prostorot i vremeto. Za niv svetot nema granici, lugjeto gi pochituvaat spored nivnata kultura, shiroki pogledi, sovremen nachin na zhivot osloboden od stegite na istoriskite kochnici i nedokazhani vistini. Velat Makedonija ja nosat vo srceto, taa sekogash kje si bide nivna rodna zemja, no toa ne znachi deka ja izgubile objektivnata prizma i deka ne mozhat da gi napravat razlikite na prekrasnite ubavini koi gi krie svetot. Tamu treba da se stremi Makedonija, velat Trenkoski.
(Monika Taleska)
