VOLFGANG ISHINGER ZA „DOJCHE VELE”
Po dve decenii ispolneti so nadezh, vo mladite demokratii vo Istochna i Jugoistochna Evropa vo posledno vreme postoi sosem sprotivna tendencija: zasilen nacionalizam, ogranichuvanja za mediumite, avtoritarni vladi. Postoi li tuka nekoja shema?
– Mislam deka postojat relativno mnogu temni damki, no i nekolku svetli tochki. Na primer, raduva vo globala razvojot vo Srbija vo poslednite godini. Toa shto srpskata politika pod vodstvoto na Aleksandar Vuchikj uspea da se distancira od klasichnata antialbanska, antikosovska retorika i da pruzhi raka, e napredok ako se imaat predvid sluchuvanjata od poslednite 15 godini. No, imate pravo, celiot region vo celina, vkluchuvajkji go i Kosovo, Makedonija, patem i EU-chlenkata Hrvatska, davaat povod za golema zagrizhenost. Morame da konstatirame deka politikata na proshiruvanje na EU i na NATO, sosedskata politika na EU i.t.n. ne gi dadoa rezultatite koi gi ochekuvavme pred 15 ili 20 godini.
Daleku sme od postoenje trajna stabilnost vo ovie drzhavi. Sè ushte se prisutni etnichki problemi so masivni ekonomski prashanja kako nevrabotenost, ostatoci od vojnite. Toa se dolzhi prvenstveno na tamoshnite loshi lideri. Prichinata e loshoto i rascepkano rakovodstvo i nesposobnosta za kompromisi, kako na primer vo Bosna i Hercegovina. No, toa se dolzhi i na toa shto Zapadot i EU ne mu posvetija dovolno vnimanie na regionot na najvisoko nivo. Vo poslednite godini site ochi bea svrteni kon Ukraina. Taka, se zaboravi deka Makedonija na vnatreshen i nadvoreshen politichki plan postepeno se lizga vo katastrofa, zashto nie vekje 20 godini ne sme vo sostojba na zemjata da i dadame ime, da ja prifatime. Toa e tragedija.
Dali deneshna Srbija e stolb na nashata bezbednosna arhitektura vo ramkite na Jugoistochna Evropa?
– Veruvam deka e taka. Srbija e vazhna drzhava vo regionot koj, vo vistinski smisol na zborot, sè ushte ne ni pripagja. Vo odnos na Hrvatska mozheme da kazheme deka mnogu neshta se odivaat pogreshno, a sega e chlenka na Unijata. Za istoto odamna sme svesni i vo pogled na Bugarija i Romanija. Zatoa, zakluchokot za priem i na edna tolku mala zemja kako Crna Gora vo NATO go smetam za sosem pravilen i logichen. No, toa ima simbilichko znachenje, ne mu koristi mnogu ni na NATO, a dali kje im koristi na Crnogorcite, kje vidime. Mnogu povazhno e shto na ovie zemji vo regionot, na site, od Bosna i Hercegovina, preku Hrvatska, Makedonija do Srbija, morame da im kazheme, mnogu pojasno otkolku shto toa go pravevme vo poslednite godini: napredokot shto go posakuvate nema da se manifestira ako ne uspeete da se zdruzhite megjusebno.
A vo odnos na evropskata politika, mnogu e vazhno nezapostavuvanjeto na zemjite, na primer Kosovo. Isto kako shto Makedonija ne smeevme da ja ostavime nastrana. Bi sakal EU da naznachi pretstavnik od visok rang, chija edinstvena zadacha kje bide postojano prisustvo vo glavnite gradovi na ovie zemji, kade kje go diga glasot i kje gi potsetuva odgovornite kakvi obvrski prezele kon svoite sopstveni izbirachi. Problemot na EU e shto ima premnogu evrokomesari, koi megjusebno si stojat na patot, a na krajot za zhal nishto ne se sluchuva. Toa e problem koj ne mozhe da se stavi na tovar na liderite vo regionot, tuku e organizaciski problem na EU. Jas sum na mislenje onamu kade e neophodno, a vo Jugoistochna Evropa toa e nuzhno, da postoi trajno prisustvo, trajno vlijanie na najvisoko nivo. Za taa cel e potreben nekoj od Brisel koj ima vreme, energija, avtoritet da zboruva vo ime na 500 milioni lugje i da ukazhe shto treba da se pravi.
Vie zagovarate vsushnost vrakjanje kon eden paket-odnos, slichno kako so poraneshniot Pakt za stabilnost?
– Tokmu taka. Jas veruvam vo stariot recept, na ovie drzhavi koi imaat interes da pristapat kon EU da im se poracha: treba da vi e jasno, cenata za vlez vo EU glasi – zavrshuvanje na site sporovi so sosedite. Samo ako mozhete da se prezentirate bez i edna edinstvena bakterija od teritorijalen, etnichki, verski ili finansiski spor, imate shansa da bidete primeni vo Unijata. Toa mora da go sfatime seriozno i taka da vlezeme vo regionot. A i EU-chlenkata Grcija mora ednash da ponudi mal chekor na kompromis za zemjata Makedonija konechno da smee da se vika onaka kako shto spored moeto mislenje treba da se vika, imeno – Makedonija.
Jasno se pozicioniravte vo pogled na sporot okolu imeto. Koja e Vashata prognoza ili pledoaje: shto e potrebno vo aktuelnite sluchuvanja vo Makedonija?
– Povtorno kje pochnam so dobri vesti: dobra vest e povlekuvanjeto na odlukata za abolicija vo Makedonija. Od moj aspekt, so toa e postignat vazhen preduslov za pregovori, za dogovor megju dosegashnata vlada i opozicijata okolu izbori. Dobro e shto germanskata vlada pred nekolku nedeli go naznachi za specijalen pratenik ambasadorot Johanes Hajndl, kogo mnogu go cenam, a koj nekolkupati beshe vo Skopje. Isto taka bi bilo ubavo ako EU bi povlijalea vrz ovoj proces ne samo preku eden, a potoa preku drug komesar, tuku preku lichnost od visok rang. Preku nekoj koj nema toa da go pravi privremeno, tuku kje ima nalog da go reshi problemot.
