Vancho Mihajlov, liderot na VMRO (vprochem kako i site negovi prethodnici), smetal oti Makedonija treba da bide nezavisna drzhava po terkot na Shvajcarija koja e sostavena od delovi na sosednite narodi: Germanci, Francuzi i Italijanci. Vo nashiot sluchaj toj smetal deka nezavisna Makedonija bi bila sostavena od Bugari, Srbi, Albanci, Turci… etnichki Makedonci kaj nego nema! Kaj Zaev si gi ima Makedoncite, ama so toa shto gi tera da go uchat albanskiot jazik gi sveduva na nivo na malcinstvoto.
Dali liderot na opozicijata Zoran Zaev kje dobie, ili pak kje izgubi glasovi na izborite poradi negovite nastapi za dvojazichnost na celata teritorija na Republika Makedonija? Vekje nema nikakvo somnevanje deka toj ja otvora vratata za promena i na Ustavot i navleze vo “teritorijata” na koja dosega suvereno vladeeshe Ali Ahmeti so DUI.
Mnogu silni negativni reakcii predizvika uchestvoto na Zaev na 13 noemvri na debata so iselenici od Makedonija vo Bern (pred se Albanci, no i Makedonci i Gorani), organizirana od „Platforma Albinfo” od Shvajcarija. Osven Zaev, na debatata na tema „Makedonija na pragot na izbori: Promenite, iluzija ili realnost”, govornik bil i liderot na Dvizhenjeto za reformi na DPA, Zijadin Sela, kako i poraneshniot shvajcarski politichar Andreas Gros.
– Nekoi mi vikaat: ej, alo, pred izbori si, kje izgubish makedonski glasovi. Pa ako e grdo liceto na Makedonecot, shto e vazhno? Kje dojdat i drugi izbori, kje dojdat i drugi politichari. Sega mu e majkata da gi otvorime ovie temi, rekol Zaev vo Bern.
– Makedonija, nezavisno od nacionalnata, religioznata i politichkata pripadnost, treba da bide obedineta za da go trgne od vlast ovoj rezhim. Eve, tuka, vo salava, sme obedineti i jas kako pretstavnik na makedonskata politichka komponenta, govoram na sobir kade shto mnozinstvoto e sostaveno od Albanci. Jas sum prv od makedonskite politichari shto se angazhiram za ednakvost i edinstvo so siot rizik deka so ova mozhe da gi izgubam glasovite na onie shto ne veruvaat vo ovaa mozhnost za ednakvost. Jas gi otvoriv ovie temi nezavisno od toa koj e zasegnat i ova go napraviv za dobroto na Makedonija. Veruvam deka ovaa Makedonija mozhe da se stremi da stane obedineta Shvajcarija i ednakva za site. Koga gi objaviv bombite vidov deka se kradeni pari od dvata etnichki kampa, i od makedonskiot i od albanskiot, nezavisno od toa kolku procenti od naselenieto sochinuvaat – porachal Zaev.
Toj obvinil i deka aktuelnata vlast e odgovorna za loshite odnosi na Makedonija so sosedite.
– Sega e vreme obedineti da mu kazheme stop na ovoj rezhim. Parite otidoa na spomenici i muzei, koi namesto da ne obedinat, ne podelija. I ne samo toa, tie gi narushija odnosite i so nashite sosedi Kosovo, Srbija, Albanija, Bugarija. Ne mozhe da bideme dobri samo nie, Makedoncite, a site drugi da bidat loshi – rekol Zaev po shto sleduval silen aplauz od prisutnite.
Liderot na SDSM vo Bern govorel i za ednakvosta pri upotreba na jazicite, odnosno voveduvanje dvojazichnost na celata teritorija na Republika Makedonija.
– Jas sum istiot Zoran Zaev shto ja otvori javno upotrebata na jazicite vo Makedonija i ednakvosta i ramnopravnosta vo drzhavata. Jas sum istiot toj shto go gledavte i po Fejsbuk i po televizii koj otvori shtabovi vo Arachinovo i vo Chegrane. Makedonija ja zamisluvam taka shto ako znaeme kineski – na kineski da se razbereme, ako znaeme angliski – na angliski da se razbereme, francuski-francuski, albanski-albanski, makedonski-makedonski. Da se oslobodime – rekol Zaev.
Ramkovniot ne e dovolen, treba da odime preku nego
Vo svoeto obrakjanje Zaev se osvrnal i na Ohridskiot ramkoven dogovor i rekol deka mora da se odi preku nego dokolku sme veruvale vo „ednakvosta i ramnopravnosta”.
– Ohridskiot ramkoven dogovor ne e dogovor. Mora da odime preku Ohridskiot ramkoven dogovor, oti toj e nekoja ramka. Zoshto vo 21 vek, 25 godini nezavisna Makedonija da ima ramki na ogranichuvanje? Ne, kje veruvame vo ednakvosta i ramnopravnosta i kje mu pomognam na mojot sogragjanin Albanec isto kako shto toj kje mi pomogne na mene kako Makedonec – rekol Zaev.
Samo nekolku dena prethodno, vo emisija na skopskata “TV21”, Zaev najavi deka za nego e prifatlivo da se smeni i Ustavot zaradi dvojazichnosta.
– Nie odime so gragjanski koncept. So soodvetno vreme, koga kje dojde potrebata pragmatichno za taa rabota (promena na Ustavot – n.z.), toa kje se sluchi – reche Zaev vo emisijata.
Na debatata so dijasporata vo Bern, strushkiot gradonachalnik Zijadin Selja potenciral deka situacijata vo Makedonija e neodrzhliva vo odnos na pozicijata na Albancite. Spored nego, etnichkoto chistenje na Albancite od Makedonija trae od 1912 godina i poradi toa Albancite se mnogubrojni vo dijasporata.
Spored Andreas Gros, pak, potrebna e promena na Ustavot vo Makedonija za da se izednachat dvata jazika.
– Dvata jazika (makedonskiot i albanskiot) treba da bidat oficijalni za da mozhe da se koristat na ednakov nachin vo site regioni vo zemjata isto kako vo Shvajcarija. Kaj nas, iminjata na ulicite se na dva jazika, taka treba da bide i vo Makedonija. Makedoncite da uchat albanski i Albancite makedonski – rekol Gros.
