Ako se namali zagaduvanjeto vo zemjata, kje se izbegnat nad 800 smrtni sluchai godishno
Makedonija e proglasena za zemja so najzagaden vozduh i vo vrvot po brojot nasmrtni sluchai po glava na zhitel, pokraj Kosovo, Srbija, Ungarija, Bugarija i Polska. Povekje od 3.000 lica godishno umiraat kako rezultat na zagadeniot vozduh vo Makedonija, predupredi Evropskata agencija za zhivotna sredina (EEA) vo posledniot evropski izveshtaj za kvalitetot na vozduhot, objaven vo ponedelnikot.
Spored Svetskata zdravstvena organizacija, smrtnosta od posledici od zagadeniot vozduh vo Makedonija e nad 125 lica na 100.000 zhiteli, povekje od dvojno povisoka od evropskiot prosek, koj e 60 prerani smrtni sluchai godishno na 100.000 zhiteli.
Najmalku 800 smrtni sluchai godishno kje se izbegnat ako Makedonija go dovede nivoto na zagaduvanje na vozduhot do maksimalnite granici propishani so direktivite na Evropskata unija, pokazhuvaat podatocite na nekolku istrazhuvanja. Spored procenkite na Svetskata banka za 2016 godina, vo Makedonija zagadenosta so suspendirani chestichki PM10 i PM2,5 vo vozduhot predizvikuva okolu 2.500 smrtni sluchai godishno.
I makedonskite struchnjaci imaat svoi procenki. Vkupno 1.903 prerani smrtni sluchai godishno poradi zagaduvanje od PM 2,5 chestichki se presmetani vo nauchniot trud na Mirjana Dimovska od Institutot za javno zdravje i Dragan Gjorgjev od Medicinskiot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” od Skopje, shto na 15 oktomvri e objaven vo Biomedicinskiot zhurnal na nauchni i tehnichki istrazhuvanja (BJSTR). Studijata opfakja zagaduvanje so PM2,5 chestichki vo sedum gradovi vo Makedonija vo periodot od 2012-2016 godina. Avtorite procenuvaat deka zagaduvanjeto predizvikuva 22,3 otsto od vkupnata smrtnost, osven onaa od nadvoreshni prichini.
„Ako zagaduvanjeto se namali za eden mikrogram na metar kuben, kje spasi 195 zhivoti… Ako granichnite vrednosti se usoglasat so onie na EU, 908 zhivoti kje bidat spaseni, a 1.547 ako se postigne preporachanoto maksimalno nivo od SZO”, stoi vo trudot na Dimovska i Gjorgjev.
Prerano izgubenite zhivoti poradi zagaduvanjeto na vozduhot se tema na ushte desetina nauchni istrazhuvanja. Edno od najcitiranite e istrazhuvanjeto „Vlijanie vrz zdravjeto i ekonomskata cena na zagaduvanjeto na vozduhot vo Skopje” na megjunaroden tim nauchnici, megju koi dvajca Makedonci. Trudot e nekolku pati objavuvan vo struchni spisanija i na konferencii, a posleden pat vo april godinava vo Megjunarodniot zhurnal za istrazhuvanja na zhivotnata sredina i zdravjeto. Istrazhuvanjeto, izvrsheno za 2012 godina, procenuva deka vo 2012 godina, samo vo Skopje, zagaduvanjeto na vozduhot predizvikalo prerana smrt na 1.199 lica, 547 bolnichki lekuvanja od kardiovaskularni bolesti i 937 od respiratorni zaboluvanja, shto opshtestvoto go chinelo megju 570 i 1.470 milioni evra.
„Ako zagaduvanjeto se namali do evropskite granichni vrednosti, kje se spasat 545 zhivoti ili 45 otsto, a ako se namali do granicite propishani od Svetskata zdravstvena organizacija, kje se spasat 926 zhivoti, ili 77 otsto”, procenuva megjunarodniot tim.
