Od januari 2014 godina, koga e objaven prviot Konkurs za finansiranje prevodi na stranski izdavachi na reprezentativni i kvalitetni dela od makedonskata knizhevnost na stranski jazici, Ministerstvoto za kultura dosega finansiralo prevodi i stranski izdanija na 99 dela na makedonski pisateli i poeti objaveni na 21 jazik. Za poddrshka na ovie prevodi dosega se vlozheni $ 260 iljadi.
Novi devet dela kje bidat objaveni od devet izdavachi od pet zemji na cheshki, bugarski, ruski, srpski i italijanski jazik. Spored ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska, ovaa merka obezbeduva „soodveten i dostoinstven tretman na nashite avtori kaj stranskite izdavachki kukji, efektivna promocija na makedonskoto tvoreshtvo, no i na nashata drzhava vo megjunaroden kontekst”.
So najnoviot konkurs, vo Cheshka kje bide objaven romanot „Rezerven zhivot” na Lidija Dimkovska, koj preku ovoj konkurs e vekje preveden na srpski, angliski i na italijanski jazik. Tri sofiski izdavachki kukji na bugarski kje gi objavat „Jazichen triptihon” od Slave Gjorgo Dimoski, dobitnik na nagradata „Aco Shopov”, romanot „Dvaeset i prviot” od Tomislav Osmanli i knigata „Kadifena pokrivka” od Olivera Nikolova, koja e dobitnik na nagradata „Stale Popov” za najdobra prozna kniga za 2015 godina. Vo Moskva na ruski kje bide objaven romanot „Akvamarin” od Tanja Uroshevikj, a tri belgradski izdavachki kukji kje gi objavat srpskite prevodi na Antologijata na mladata makedonska poezija „Lirski Dodekameron” na Vladimir Martinovski, romanot „Zad agolot” na Tomislav Osmanli i romanot „Dali go sakate Dali” na Hristo Petreski. Prvata kniga raskazi na Silvija Mitevska „Dodeka Dante spie”, pak, kje bide objavena na italijanski jazik.
Makedonija na vrvot po finansirani prevodi
Spored Nove Cvetanovski, pretsedatel na struchnata komisija za konkursot, Makedonija zaedno so skandinavskite zemji e na vrvot na zemjite vo Evropa spored visinata na odobrenite grantovi za prevod. Povisoki grantovi, spored Cvetanovski, davale samo Evropskata Unija i mrezhata za prevodi „Traduki”.
– Ovoj prv bran na stotina prifateni prijavi za prevod kje bidat dobra reklama i dobra inicijativa za novi prevodi zatoa shto nivniot kvalitet kje povleche prevod na novi makedonski avtori. Mislam deka sega mnogu shiroko se otvoreni vratite za makedonskata literatura na megjunarodnata scena i deka se pointenziven kje bide interesot na stranskite izdavachi za makedonskite dela i avtori – veli Cvetanovski.
Toj naglasi deka so ovaa merka dosega e napraven „golem izvoz na kvalitetni makedonski proizvodi, odnosno znachaen izlez na megjunarodnata scena na kvalitetni dela od makedonskite avtori”.
