Japonci so crveni i beli volneni konci pletea martinki na sobirot koj prethodniot vikend go organizirashe makedonskata ambasada vo Japonija vo Megjunarodniot centar za umetnost Tokio (IAC).
Obichajot da se pletat martinki i da se nosat kako ukrasi vo mesecot koga pristignuva proletta. Kulturnite praktiki povrzani so 1 mart stanaa del od svetskoto kulturno nasledstvo otkako bea zapishani na reprezentativnata lista na UNESKO za nematerijalno kulturno nasledstvo na choveshtvoto. Bidejkji obichaite se praktikuvaat vo povekje zemji, predmetot go podgotvija Makedonija, Bugarija, Moldavija i Romanija.
Promocijata na ova kulturno nasledstvo go organiziraa makedonskata ambasada vo sorabotka so ambasadite na ostanatite tri zemji i Megjunarodniot centar za umetnost – Tokio.
– Prisutnite mozhea da gi prosledat prezentaciite na diplomatskite misii, uchestvuvaa vo rabotilnici za izrabotka na martinki, se zapoznaa so promotivnite shtandovi na chetirite zemji, slushaa tradicionalna muzika i uzhivaa vo organskiot chaj i kolachi od spomenatite zemji – reche Andrijana Cvetkovikj, makedonskata ambasadorka vo Japonija.
Obichajot so martinkite poteknuva od antichki vreminja, a so nego se pozdravuva i slavi doagjanjeto na proletta. Glavnata praktika se sostoi vo podgotovka, razmena i nosenje na martinka shto se zakachuva na drvo ili se stava po kamen pri zdogleduvanjeto na prviot shtrk, lastovichka ili rascuteno drvo. Vo antichkite vreminja nosenjeto na martinka se smetalo deka dava simbolichna zashtita od opasnosti kako losho vreme, kako i deka obezbeduvala bezbeden premin od zima vo prolet za poedinci, grupi i zaednici.
Shto se martinkite?
Mozhebi se sekjavate na martinkite kako eden mal ukras koj nashite roditeli, tetki ili babi ni go zakachuvale na oblekata ili, pak, ni go vrzuvale na raka i sme go nosele od 1 mart pa sè do krajot na mesecot, a po nekoi drugi veruvanja taa se stava i na 14 mart.
Martinkata pretstavuva ukras napraven od volnica vo crvena i vo bela boja. Tie se simbolot na Baba Marta, vo tradicionalnata mitologija poznata kako predvesnik na proletta. Pokraj Makedonija, ovaa tradicija, isto taka, se pochituva i vo sosedna Bugarija (martenica) i vo Romanija (martisor).
Martinkata, odnosno crvenata i belata boja, ja simbolizira zhelbata za dobro zdravje i voedno ja predvestuva proletta. Vo edno veruvanje crvenata boja ja simbolizira krvta, a belata boja chistotata, vo druga, zhivotot i smrtta, potoa dobroto i zloto, kako i srekjata i tagata vo zhivotot na eden chovek.
Eden od obichaite veli deka martinkata se dobiva kako podarok i deka taa nikogash ne se kupuva za sebe, tuku se dava na svoite najbliski i na prijatelite.
Mozhe da se nosi zakachena za garderobata ili, pak, vrzana okolu rakata ili vratot.
