„Najstariot dramski tekst na makedonski jazik, postar od ‘Pechalbari’ i od ‘Begalka’ zasluzhuva nov zhivot”, veli Kiril Petrov
Vo intervju za „Utrinski vesnik” denovive poznatata teatarska kriticharka Liljana Mazova potseti i na „Marusha”, prvata zabraneta teatarska pretstava vo Makedonija, nastan od 1925 godina.
„Marusha” dozhiveala premiera vo shtipskoto Povlasteno pozorishte, za den potoa vlastite da ja zabranat za natamoshno prikazhuvanje. Vo intervjuto taa megju drugoto veli: „Srekjna sum shto kje se pojavi pred javnosta dramata ‘Marusha’ od 1925 godina, koja e i prvata zabraneta pretstava vo Makedonija. Kje bide sosema razlichno izdanie za koe sluh imashe samo Muzejot vo Shtip. Za nea so decenii razni skribomani tvrdat deka dramata ja nema, a jas ja dobiv pred decenija i povekje, vo rakopis, zatoa shto drugo izdanie i nema”.
Zoran Chiktushev, direktor na shtipskiot muzej, veli deka tie bi sakale tekstot na „Marusha” – napishan od shtipjanecot Vasil Hadzikimov i Dushan Budimirovikj, koj bil i rezhiser, koj doshol od Novi Sad i rabotel kako profesor vo gimnazijata, a vo slobodno vreme pishuval dramski tekstovi – da go imaat vo svoite vitrini, megju drugoto kako pishano kulturno shtipsko nasledstvo.
„Vo muzejot gi imame izlozheno partiturite na Slavko Netkov, delata na Sergjej Mihajlov, pesnite na Aco Shopov. Imame mnogu dokumenti koi se odnesuvaat na kulturata vo Shtip pomegju dvete svetski vojni. Vo taa nasoka e i nasheto baranje do Ministerstvoto za kultura za finansiska poddrshka vo odnos na objavuvanjeto na bitovata drama ‘Marusha’. Prvo, toa e mnogu znachajno za eden vazhen period od kulturnoto zhiveenje na Shtip i na Makedonija, a so objavuvanjeto i stavanjeto na tekstot vo muzejskite vitrini kje go podigneme i nivoto na prezentativnost i ekskluzivnost na toj del od postavkata”, veli Chitkushev.
Za Kiril Petrov, aktiven prosleduvach na kulturniot zhivot na Shtip, koj ima napishani nekolku dragoceni knigi za teatarskiot zhivot na gradot pod Isarot, ubavo bi bilo koga ovaa bitova drama, za koja songovite gi napishal shtipjanecot Risto Gjorgjichkov, operski pejach, akter i dirigent, bi bila objavena i odnovo postavena na scenata na Narodniot teatar vo Shtip.
„Mozhebi trebashe da se napravi napor ‘Marusha’ da ja imavme na repertoarot i minatata godina, po povod 90-godishninata od nejzinata premiera, no ako toa e propushteno, ubavo bi bilo vo tekot na ovaa kalendarska godina da ja imame pred nas, bez ogled na nejzinata umetnichka vrednost. Vo kontekst na ovaa nova ideja vo shtipskite kulturni krugovi, sakam da pojasnam deka po premiernata izvedba ‘Marusha’ bila zabraneta od togashnata lokalna vlast, a po urgencija na crkvata koja togash imala golemo vlijanie vrz vkupniot zhivot vo gradot. Crkvata vo toa vreme bila odgovorna za ‘duhovnata sostojba’ na narodot. Vladikata ja predupredil vlasta deka vo pretstavata polovina od akterite govorat i peat na nesrpski (makedonski) jazik, na shtipski dijalekt i deka kako takva ne e pogodna za javno prikazhuvanje. ‘Marusha’ e najstariot dramski tekst na makedonski jazik, postar od ‘Pechalbari’ i od ‘Begalka’ i zatoa zasluzhuva nov zhivot vo kukjata narechena teatar”, veli Petrov.
Dramaturgot Trajche Kacarov, umetnichki direktor na Centarot za kultura „Aco Shopov”, vo chii ramki e i shtipskiot teatar, smeta deka poradi istoriskiot kontekst na „Marusha” pretstavata treba da se najde na teatarskata scena vo Shtip, no… „Takvi pretstavi se pravat po povod znachajni godishnini. Minatata godina beshe najpogodno vreme za takvo neshto bidejkji ja belezhevme 90-godishninata od organizirano teatarsko zhiveenje i 60 godini od formiranjeto na shtipskiot Naroden teatar. No, taa mozhnost se ispushti. Moj stav e deka treba da se cheka na druga jubilejna godina, najdobro bi bilo pretstavata da se postavi vo 2020 godina, na 95-godishninata od nejzinata premiera i na 65-godishninata od formiranjeto na Narodniot teatar”, smeta Kacarov.
(“Utrinski vesnik”)
