Politichkata elita imashe mnogu vreme za da zatskrie dokazi, mnogu problemi kje ima so sudovite, toa se kazhuva deka kje ima mnogu problemi vo sobiranjeto na dokazite. Gledame deka pominaa meseci, a obvinitelstvoto se ushte ne gi zemalo predmetite. Kje pomine mnogu vreme a sigurno nema da imame seriozni obvinuvanja.
Po istekot na rokot, praktichno se nudi amnestija na ovie dela i mislam deka so toa, glavnite igrachi i glavniot kriminal kje bide de-fakto amnestiran.
Najlosho shto mozhe da ni se sluchi e ovaa korumpirana elita da gi dobie izborite. Duri togash nishto dobro nema da bide, veli vo intervju za portalot “Standard.mk” Gordan Kalajdziev, profesor od Pravniot fakultet vo Skopje i pretsedatel na Helsinshkiot komitet za chovekovi prava.
Kalajdziev gi komentira zabeleshkite od izveshtajot na Evropskata komisija za Makedonija, kako i za ishodot od politichkata kriza.
– Se prashuvam kakvi se tie vrednosti vo edna drzhava kade edna politichka elita koja e zateknata vo kriminal, uspeva da ostane na vlast i da dobie novi izbori? Toa go mozhat samo ili golemi diktatori ili sredini koi stvarno nemaat sens za vladeenje na pravo i za demokratija. Bi bilo podobro koga prichinata bi bila vo stravot i diktaturata na elitata bidejkji toa znachi deka taa koga kje padne, ima shansa za kakva takva demokratija. A ako e vtoroto – deka narodot ne znae – togash mozhebi nie neosnovano ochekuvame deka Makedonija preku nokj kje stane moderna evropska drzhava. Objektivno, Makedonija ima kusa istorija vo demokratijata, generalno vo pismenosta, nashite pradedovci verojatno najgolem del bile nepismeni, ne odele na opera, nemale parlamenti i mozhebi toa e realnosta shto treba da ja sogledame i da se vratime na nekoi osnovi na demokratijata, na lugjeto da im gi prestavuvame tie problemi, veli Kalajdziev.
Novoizbraniot minister za vnatreshni raboti, Oliver Spasovski, preku telegrama im gi odzema ovlastuvanjata na rakovodnite lica vo Ministerstvoto. Kako gledate na ovoj prv poteg na Spasovski?
-Prvo, mislev deka SDSM kje zavrti nov list i kje dadat primer, kako shto vetija, za toa kako treba da bide, a ne samo da dojdat na vlast i da postavat svoj minister. Tuka ne gi ispolnija vetuvanjata nitu pak ochekuvanjata na ekspertskata fela i poshirokata javnost, osobeno ne na gragjanskiot sektor. Se ochekuvashe pozitivna aktivnost od SDSM, da se postavat rabotite na zdravi osnovi i vo taa smisla, prviot chekor vo MVR trebashe da bide nezavisen ekspert, ili neshto podobro od ona shto go ponudija. Tie praktichno go napravija ona shto prethodno go napravi VMRO-DPMNE, shto e za mene neprifatlivo vo edna demokratska drzhava, partiskiot sekretar da bide minister za vnatreshni raboti. Toa e najlosho reshenie.
Gruevski poentira deka e dobro shto SDSM postavile istaknati partiski kadri na ministerski pozicii, za da ne se zatskrivaat zad bozhemni eksperti, a povtorno anonimni chlenovi na socijademokratite. Vaka narodot, spored nego, kje mozhel da vidi kako rabotat kadrite na SDSM….
– Poentata e na mesto, zatoa shto postavuvanjeto na ministerot e seriozno promashuvanje i losh primer. Nadvor od toa shto lichno mislam deka i za partijata e isto taka nesoodvetno, glavniot od koj se ochekuva da ja organizira partijata za izbori na teren, da go napushti mestoto na sred proces i da se zafati so neshto drugo. Promashuvanjeto e povrzano so drugi vnatreshni slabosti. Kako shto izgleda, SDSM nema na raspolaganje ekspertski kadri za da se nafatat na odredeni funkcii.
Mislite li deka Spasovski mozhe da se soochi so opstrukcii?
– Sigurno kje ima opstrukcii. Toa e edna organizacija koja shto VMRO ja gradeshe so godini, imaa dolgo vreme mozhnost da gi ischistat strukturite na site poznachajni mesta, pomalku ili povekje, da postavat svoi partiski lugje. Toa e edno kompletno partizirana i neprofesionalna organizacija, koja shto ne mozhe da se reshava so paliativni reshenija, so tehnichki minister. Duri i da dojdat SDSM na vlast, kje im treba seriozna strategija za toa kako ministerstvoto da se stavi na zdravi osnovi. Ne mozhete preku nokj tolku lugje da otpushtite, toa se senzibilni oblasti, lugjeto se pod oruzhje…
So ogled na site slabosti shto gi spomenavte, mozhe li da ochekuvame deka ministerstvoto na izbori nema da bide VMRO-MVRO, deka nema da se povtori zloupotrba na ministerstvoto, koe, kako shto slushnavme vo „bombite” od razgovorite na Gordana Jankulovska, bilo pretvoreno vo partiski shtab?
– So prechki ili ne, ministerot Spasovski kje ima sekako uvid vo dobar del od toa shto se sluchuva vo ministerstvoto i so takov serozna kontrola od vnatre vekje nema da mozhe da se sluchuvaat raboti kako shto se sluchuvaa i slushnavme vo bombite deka se sluchuvaat – otvoreno ministerstvoto da bide staveno vo funkcija na edna partija. Toa e dovolno kako chekor i kako obid, samo ne treba da se precenuva.
Ochekuvanjata vo javnosta se deka specijalnata obvinitelka Katica Janeva do izbori treba da se zafati barem so nekoj „krupen” sluchaj, za da se vidi deka procesot od Przhino ne e obichna farsa vo koja megjunarodnata zaednica pomaga da se reshi politichkata kriza i da ima bezbednost vo drzhavata, dodeka kriminalot i korupcijata za koi se slusha vo „bombite”, kje bidat amnestirani. Ochekuvate li deka Janeva kje se zafati so „krupni” sluchai shto kje bidat procesuirani do izbori?
– Od prviot moment koga doznav za idejata za specijalen javen obvinitel, znaev deka nema da bide ednostaven procesot. Tvrdev deka dokolku glavnata ideja e deka osnovnoto javno obvinitelstvo ne funkcionira kako shto treba, bi trebalo da se napravat promeni tamu. Obvinitelstvoto e hierarhiska organizacija kade najgolem del od obvinitelite ili groto od tkivoto e zdravo. Tamu na chelo se doneseni lugje koi imaat problem so integritetot, no nemaat problemi so ambiciite i toa e najloshata rakovodna struktura koja vo sushtina ja kochi celata organizacija da postapuva spored zakonot i dava poloshi rezultati od toa shto zasluzhuva. Toa se odnesuva kako na obvinitelstvoto, taka i na sudstvoto. Zatoa najdobar chekor beshe da se donesat profesionalci na ovie mesta. Od koi prichini toa ne se napravi, ne mozham da procenam. So site slabosti na paralelizmot, toa shto trebashe da se napravi so specijalnoto javno obvinitelstvo, se propushti da se napravi. Sosema e jasno deka obvinitelot na chelo trebashe da bide lichnost so pogolem integritet i pogolemi ambicii, ne stavate vie za najvazhnite natprevari vo fudbalskite reprezentacii igrachi od vtora liga koi se neprovereni. Mene mi izgleda deka golem kompromis napravija politichkite eliti, ne razbiram zoshto na toa se nafati megjunarodnata zaednica, no ochigledno e deka i chekorite shto sledea kazhuvaa deka kompromisot vo izborot na Katica Janeva e nekakov pazar. Toa se potvrdi i so timot, koj ochigledno e sostaven od najmalku dva tima, pa duri i tri, ako go gledame i albanskiot blok.
Shto kje bide merilo za uspeh na rabotata na specijalniot obvinitel na kratok rok?
– Edinstvenata shansa za uspeh na timot, bidejkji istiot ne mozhe da smeta na poddrshka kaj policijata i kaj drzhavnite organi, se dva uslovi: prvo da bide seriozen vo namerite, vtoro da bide lojalen i kompakten, shto ne e lesno i vo delot na obvinitelite i vo delot na istrazhitelite. Vo delot na obvinitelite se vide deka e napraven „mish-mash” ima dvoglavo obvinitelstvo, taka shto tuka rabotite kje se raspadnat mnogu brzo, zatoa shto za vakvi teshki sluchai potrebna e golema doverba i konspirativnost, a toa od start e prodadeno. Koj e vistinskiot master majnd na celata prikazna so specijalnoto obvinitelstvo ne znam, no sigurno ne e Katica Janeva. Mnogumina se nadevaat deka kje bide kontrolirana od megjunarodniot faktor, pred sé od Ameriknacite, shto e biten preduslov-da postoi megjunarodna poddrshka vo otsustvo na domashna.
Politichkata elita imashe mnogu vreme za da zatskrie dokazi, mnogu problemi kje ima so sudovite, toa se kazhuva deka kje ima mnogu problemi vo sobiranjeto na dokazite. Gledame deka pominaa meseci, a obvinitelstvoto se ushte ne gi zemalo predmetite. Kje pomine mnogu vreme a sigurno nema da imame seriozni obvinuvanja bidejkji, spored mene, neustaven e rokot za podiganje na obvinenija za vakvi krupni sluchai, obichno se prodolzhuvaat rokovite. Po istekot na rokot, praktichno se nudi amnestija na ovie dela i mislam deka so toa, glavnite igrachi i glavniot kriminal kje bide de-fakto amnestiran.
Mozhebi za da se zatskrie neshto kje odgovaraat nekoi positni ribi, kako shto vika narodot, vekje se shpekulira vo javnosta deka najvisok shto kje odgovara bi bil mozhebi Mile Janakievski. Jas ne sum ubeden ni deka tolku visoko kje stignat so odgovornosta.
Mislite do izbori kje padnat samo „positni ribi”?
– Ne do izbori, tuku vo celiot proces. Do izbori kje ima pritisok voopshto da ne se postignat rezultati.
Kje mozhat li voopshto materijalite od „bombite” da se koristat kako dokazi otkako sudot gi otfrli?
– Vo povekje navrati se obidov da objasnam deka nachelnoto reshenie vo nashiot zakon poagja od toa deka drzhavata ne mozhe da posega po nezakoniti metodi za sobiranje na dokazi i nie toa go saknkcionirame so pravilata na iskluchuvanje na tie nezakoniti dokazi. Megjutoa, vo komparativnoto pravo i vo megjunarodnoto pravo postojat iskluchoci togash koga zloupotrebata onosno opredelena nezakonitost doagja od treto lice, a ne od onie shto ja sproveduvaat istragata. I tuka imame sprotistaveni interesi na interesot na privatnosta, nasproti interesot na efikasno gonenje, no nemame potreba da go shtitime integritetot na sistemot vo mera vo koja imame togash koga nezakonitosta doagja od policijata i od obvinitelstvoto koi rabotat protiv liceto shto e osomnicheno. Opshto prifateno e deka tie dokazi mozhe da imaat ogranicheno dejstvo i da se koristat.
Kako bi mozhele da se koristat?
– Na primer vo amerikanskata literatura i praktika, tie dokazi se koristat togash koga liceto se isprashuva na sud za testiranje na negovata verodostojnost. Znachi, ako dokazot e nezakonit, togash ne se izveduva kako dokaz, no svedokot ili obvinetiot koga kje dade iskaz nema pravo da lazhe. Shto znachi, toa shto drzhavata ne mozhe da gi koristi kako dokaz ne mu dava mozhnost na obvinetiot da se spasi, da ja izigruva pravdata i da tvrdi neshto treto. Nie vo Makedonija nemame mozhnost da razgovarame otvoreno na javna debata za ovie prashanja, kako shto ne razgovarame za toa kade odi sega celiot sistem. Nie tie problemi gi reshavame pod pritisok na strancite.
(“Standard.mk”)
