Ne se resheni opsegot i imeto za megjunarodna upotreba
Premierot Zoran Zaev, zaedno so ministerkata Radmila Shekerinska i vicepremierot Bujar Osmani imaa javen brifing so novinarite. Najmnogu interes imashe za tekot na pregovorite so Grcija, za shto premierot istakna deka ima napredok vo pregovarachkiot proces i osnova za optimizam.
– Eden pogolem del od rabotite se resheni. Toa mi dava pravo da veruvam deka ima ischekor, no treba da znaete i vie i gragjanite deka toa shto e resheno e so uslov. Kje se smeta deka e dogovoreno samo ako ima konechen dogovor. Taka e dogovoren da teche pregovarachkiot proces za da postigne zaokruzhena, kompletna uspeshnost, reche premierot Zaev i dodade deka se ushte ne e resheno prashanjeto za opsegot i ne e resheno imeto za megjunarodna upotreba.
– Vo odnos na prashanjeto za iredentizmot, grchkata strana od nas saka potvrda, a nie nemame problem, deka nemame teritorijalni pretenzii. Deka nemame namera da ja povredime granicata koja shto ne razgranichuva i deka nemame namera da se meshame vo nasledstvoto na Grcija. Ostanuva da gi najdeme zaednichki prifatlivite formulacii po ova prashanje. Istovremeno i nie barame tie da ne se meshaat vo nasheto nasledstvo. Jas veruvam deka toa nema da ni otvori dopolnitelen problem. Treba da se iznajdat mehanizmi kako toa da se reshi, reche premierot Zaev.
Toj naglasi deka vo odnos na prashanjeto za grizhata za nashata dijaspora, Republika Makedonija so amandmanot 2 od Ustavot, i so chlenot 49 vekje go ima pokrieno toa prashanje.
Vremenskata ramka ni e bitna nam kolku i nim
Vo odnos na vremenskata ramka za dinamikata so koja bi se realiziral dogovorot (za kojashto beshe razgovarano vo Ohrid na poslednata sredba Dimitrov – Kodzijas), premierot Zaev istakna deka toa e prashanje vo koe ima mnogu povekje tehnichki aspekti, kako na primer koga bi se odrzhal referendumot za konechnoto reshenie od pregovorite.
Ova prashanje se otvora i poradi opcijata kako da se postapi dokolku na primer, vo juni Sovetot na Evropa treba da nosi odluka za dobivanje na datum za pregovori, a pregovorite za imeto ne se zavrsheni, ili se delumno zavrsheni.
– Isto taka i koga bi bil toj referendum kaj nas? Dali vednash so postiganje na dogovorot, znaejkji deka ni trebaat najmalku 40 dena za podgotovka i realizacija na referendumot, ili, pak, referendumot bi se organiziral na samiot kraj, pred nasheto konechno vleguvanje vo NATO, ili duri pred nasheto konechno vleguvanje vo EU. Na primer, mozhe da se sluchi nie celosno da si ja zavrshime prezemenata obvrska, ama vo Grcija da se sluchi neshto nesakano… Ratifikacijata na chlenstvoto vo NATO trae edna godina a pregovorite so EU imaat 34 poglavja i toa se godini na red. Shto ako nekoja druga vlada vo Grcija go smeni stavot. Nie toa morame da go imame predvid i da se zashtitime. Zatoa se razgovara za vremenska ramka, vo tie nasoki, objasni premierot Zaev.
Prifakjame erga omnes, ama samo za nadvoreshna upotreba
Novinarite na ovoj brifing se interesiraa i za prashanjeto na opsegot na upotreba na eventualno dogovorenoto, i dali opcijata erga omnes, na koja insistirashe grchkata strana e se ushte vo opcija. Pretstavnicite na mediumite, isto taka se interesiraa dali e zatvoreno prashanjeto za identitetot.
– Mene me raduva faktot deka za ovie chuvstvitelni prashanja grchkata strana pokazhuva razbiranje. I red e toa da go potvrdam. Toa e eden od prvite pozitivni momenti koi shto se pojavija. I premierot Cipras i ministerot Kodzijas, na sredbite so mene, pokazhaa razbiranje za identitetot. Identitetot e chuvstvo i tie ne aludiraat na promena na identitetskite prashanja. Nationality e drzhavjanstvo, ili citizenship. Kako da go definirame toa vo Republika Makedonija? Znaete deka imame gragjani na Republika Makedonija od povekje etnichki zaednici i drzhavjanstvoto, soglasno novoto ime, koe shto kje bide za megjunarodna upotreba, kje bide so kosa crta, verojatno Macedonian. Znachi bi bilo verojatno: gragjanin na Severna, Gorna, Vardarska ili slichno so kosa crta Macedonian, najverojatno. Za toa se razgovara, istakna premierot Zaev.
Toj dodade deka ochekuva oti kje bidat potvrdeni prashanjata koi shto vekje se prifateni vo grafite na Obedinetite nacii, kako shto e makedonskiot jazik, so toa shto apsolutno sme podgotveni da gi otstranime site elementi zaradi rezervite na Republika Grcija za aludiranje na ekskluziva vo istoriskoto nasledstvo i slichno.
– Vo delot na opsegot na upotrebata, toa e edno od nereshenite prashanja, koe e predizvikano od provokaciite shto dojdoa od politikite na prethodnata vlast po odnos na nekoi apekti na ova prashanje. Od tuka proizleze baranjeto za erga omnes, odnosno edno ime i za domashna i za nadvoreshna upotreba. Nie mislime deka toa treba da se razgranichi: shto e toa za nadvoreshna, shto e za vnatreshna upotreba. Upotrebata na nasheto ime doma nema nikakvo vlijanie vrz Grcija. Nema nikakvi refleksii vrz Grcija, naglasi premierot Zaev i dodade deka za da ne se zakochat pregovorite okolu bilo koe prashanje, postojano se koristi kreativnosta i argumentacii za da se prodolzhat razgovorite.
– Treba da imame razbiranje, zaradi toa shto na krajot mozheme nie da se dogovorime, da se spogodime, duri i na premiersko nivo, ili na ministersko nivo, no seto toa mora da pomine niz instituciite vo sistemot. I vo grchkiot Parlament i vo nashiot Parlament kako ratifikacija na dogovorite. I ubeden sum, ako bideme dovolno vnimatelni, ako bideme dovolno prijatelski nastroeni i dovolno kreativni, kje iznajdeme reshenie, naglasi premierot Zaev
Kako izraz na toj pristap, so hrabrost i kreativnost, reche premierot Zaev, izlegovme i so stav kojshto beshe sfaten kako ischekor, deka za mene kako premier i za Vladata e prifatlivo ime so geografska odrednica za megjunarodna upotreba i deka treba da se znae deka nie razgranichuvame neshto shto e fakt, a toa e deka istoriski postoi Egejski del, odnosno vo Grcija, ili postoi Pirinski del, delot vo Bugarija i postoi nashiot del, koj shto e Severen, Vardarski. Sme go uchele vo uchebnicite.
– Ne treba da begame nie od faktite, ako iskreno sakame da iznajdeme reshenie. Zatoa ovie pregovori se porazlichni od bilo koga. Zatoa sme otvoreni da razgovarame, so zhelba i so optimizam deka kje uspeeme vo ova. Pregovarale mnogu Vladi zad nas. Zatoa sme i vaka transparentni, zatoa shto nema shto da krieme. A bolkata ni e ista. Dali e toa, vo srceto i dushata na Zaev, na Mickoski, na Ali Ahmeti, na bilo koj od politicharite, na krajot i na gragjanite na Makedonija. Nas ne boli dali kje bideme dostoinstven i ednakov partner, ili kje bideme obeschesten, omalovazhen, so pomalku dostoinstvo partner. Toa e vazhno. I jas sum srekjen shto grchkata strana vodi grizha za toa. I redot e i nie da vodime grizha za nivnata strana, zatoa shto i nivnoto mnozinstvo vo Parlamentot e krevko, istakna premierot Zaev.
Toj istakna deka ochekuva i makedonskata opozicija da mu da dade poddrshka na ovoj proces i deka toa kje bide garancija deka nikoj nema da go dovede i vo idnina ova prashanje.
– Ako go reshime, vekovno da go reshime. Oti kje dojdat perspektivi, kje doagjaat novi aspekti koi shto kje treba da gi reshavame. Makedonija so Grcija ima mnogu bilateralni dogovori koi shto kje treba da gi potpishe, da oslobodi tekovi na ekonomski aktivnosti, propulzivnost na gragjanite i sorabotka od sekoj aspekt. Na toa da se posvetime. Ako povtorno ostavime neshto otvoreno, seto toa kje ni se reflektira vo idnite posakuvani perspektivi na bilateralnite odnosi so Grcija, naglasi premierot.
SDSM e kategorichno za referendum, DUI bash i ne
Toj potencirashe deka seto ova e za da se obezbedi idnina za segashnite generacii i za idnite generacii.
– Jas sum ubeden deka Makedonija mozhe, po krupnite prashanja, vkluchuvajkji go i ova prashanje, da zastane zaedno. Tochno e, nie od SDSM i koalicijata sme za referendum, DUI ne e za referendum. Toa e mnogu legitimno. Verojatno, ako dojde do toa prashanje kje razgovarame. I legitimno e taka da bide. Tie imaat svoi argumenti, nie svoi. Toa ne e prichina, za drama vo koalicijata. Ne e prv pat da imame razlichni razmisluvanja. Gi gledame prednostite, slabostite, i na krajot nosime zaednichki prifatlivo reshenie. Toa go pravime i vo partijata i vo vladata, a gledate deka i vo Parlamentot go pravime. Toa e slobodata i demokratijata za koja se zalagame site i se nadevame deka kje gi ima i povekje vo Makedonija, reche premierot Zaev.
Vo ovoj del od debatata na otvoreniot brifing so novinarite se vkluchi i Zamenik pretsedatelot vo Vladata na RM odgovoren za evropski prashanja Bujar Osmani, i reche:
– Dve raboti shto go karakteriziraat ovoj proces vo poslednite meseci se transparentnosta i inkluzivnosta. Mislam deka po odnos na transparentnosta, ovoj nastan deneska e bez presedan, vakov direkten razgovor so javnosta vo odnos na prashanjeto na imeto, no i inkluzivnosta. Jas mozham da ve ubedam deka nema informacija vo celiot proces na pregovori, duri i najsenzitivnite, koi ne gi znae gospodinot Ahmeti pa duri i gospodinot Mickoski ili gospodinot Ivanov. Znachi celosno transparenten proces, duri i za najsenzitivnite prashanja, bidejkji smetame deka taka se reshava ova prashanje, reche Osmani.
Vo odnos na referendumot za prashanjeto za imeto, Osmani istakna deka Albancite i DUI imaat konstruktivna uloga vo tekot na celiot period za reshavanje na ova prashanje.
– Vnimatelni sme na chuvstvitelnosta koja ja imaat nashite makedonski sogragjani kon ova prashanje i se obiduvame taka vnimatelno da reagirame. Nie, na kraj bi ja prifatile odlukata na SDSM za referendum. Megjutoa, ukazhuvame na nekoi rizici. I tie gi pravime vo edna konstruktivna debata. Koi se tie rizici? Prvo, deka kje stane dnevno politichko prashanje. I mozhebi politichkite partii koi principielno se za nekoi stavovi i veruvaat, pod pritisok na javnoto mislenje na dnevnata politichka borba, pomegju partiite mozhe da gi smenat stavovite.
Vtoro, Referendumite stanuvaat lesni za vlijanija od nadvor. I treto, deka mozhe da predizvika referendum vo Grcija, koj shto dopolnitelno mozhe da go iskomplicira prashanjeto. Znachi, tie argumenti se obiduvame da gi dademe ne kako interesi na DUI, interesi na Albancite, tuku kako objektivni razmisluvanja, koi bi bile rizicite od Referendumot. Megjutoa, zaradi nashiot vnimatelen pristap kon chuvstvitelnosta koja ja ima prashanjeto, nie apsolutno na krajot kje se soglasime i na takov stav na SDSM, istakna vicepremierot odgovoren za evropski prashanja Bujar Osmani.
