Patuvanjeto niz Makedonija e inspiracija za izlozhbata na mozaici „Razlichen agol”, koja dve nedeli beshe postavena vo galerijata „Hejzelhrst” vo Sidnej.
Petnaesetina zheni od Avstralija predvodeni od profesorkata po umetnost Suzan Tindal-Mekdonald gi repliciraa poznatite mozaici shto gi videle vo Herakleja i Stobi.
Profesorkata Tindal-Mekdonald e strasten pobornik za zazhivuvanje na antichkata umetnost. Taa ni raskazha deka uchenichkite shto so godini gi posetuvaat nejzinite chasovi vo galerijata tolku se inspirirale od patuvanjeto vo Ohrid i okolinata na koe bile minatata godina, shto sozdale trajni umetnichki formi. Za da trgnat na toa patuvanje, nagovorile edna nejzina uchenichka Biljana Pop Stefanija, koja ima poteklo od Ohrid.
Inicijativa na iselenichka vo Sidnej
Tindal-Mekdonald naglasuva deka mozaicite gi sozdavale 15 zheni – 13 nejzini uchenichki i Pop Stefanija. Taa zhivee vo Sidnej kade shto raboti kako profesionalen arhitekt. Vo poslednite chetiri godini intenzivno izrabotuva mozaici, predava i organizira mozaik-rabotilnici i e chlen na Megjunarodnata asocijacija na izrabotuvachi na mozaici.
– Nejzina beshe idejata da dojdeme vo Makedonija. Taa e rodena vo Ohrid, a nejzinata majka se’ ushte zhivee tamu i vo Skopje. Taa me nagovori da trgneme na ova patuvanje i zaednichki go organiziravme – objasnuva profesorkata.
Taa dodava deka za vreme na posetata na zemjava se obidele da vidat shto povekje mesta, pa osven vo Herakleja, Stobi i Sveti Naum, proshetale i vo Skopje i vo Prilep.
– Bevme i vo Nacionalniot park „Pelister” i vo vilata Dihovo na organski ruchek. Skopje go posetivme na eden den, potoa bevme na ruchek vo vinarnicata „Stobi” i na obikolka na nekolku manastiri, kako i nekolku pomali sela. Imavme i rabotilnica vo nashiot hotel shto ja organiziravme zaedno so Biljana. Mestata na koi se zadrzhavme povekje bea Herakleja i Stobi poradi mozaicite i, sekako, Ohrid kade shto prestojuvavme vo hotelot „Metropol” so prekrasen pogled kon Ohridskoto Ezero – raskazhuva profesorkata.
Tindal-Mekdonald objasni deka temite na chasovite vo galerijata se otvoreni i sakala da vidi kako nejzinite uchenichki kje go protolkuvaat ova patuvanje.
– Navistina sum iznenadena od razlichnite agli koi sekoja od niv gi opfati – veli taa.
Za v godina drugi uchenichki
Vremeto pominato vo Makedonija kje go pametat zasekogash, dopolnuva Tindal-Mekdonald. Za povekjeto od niv, ova bila prva poseta na nashata zemja i sega od distancija od edna godina mozhat da kazhat deka se vljubile vo zemjata i vo lugjeto shto zhiveat vo nea.
– Odlichno si pominavme. Za povekjeto od nas, ova e najdobroto patuvanje shto sme go imale dosega. Lugjeto se mnogu gostoprimlivi i drushtveni. Zemjata e preubava, a hranata fantastichna. Nashiot vodich Vlado beshe neverojaten, a negovoto poznavanje na zemjata i na artefaktite n’ inspiriraa site nas – veli Tindal-Mekdonald.
Taa dodava deka v godina planiraat da se vratat so druga grupa uchenici.
– Ima ushte tolku mnogu da se vidi i da se iskusi. So Biljana naskoro kje pochneme so podgotovki za slednoto patuvanje – zakluchuva taa.
Marina Lazarevska
