So proglasuvanje vkupno trojca novi svetiteli do krajot na ovaa godina Makedonskata pravoslavna crkva – Ohridska arhiepiskopija kje ja odbelezhi 50-godishninata na proglasuvanjeto na nejzinata avtokefalnost.
Kanonizacijata na igumenot Kiprijan vo slepchenskiot manastir „Sveti Jovan Pretecha” vo Demirhisarsko praktichno nema da bide klasichna kanonizacija, tuku prifakjanje na negovoto kanoniziranje od Bugarskata pravoslavna crkva i vpishuvanje vo crkovniot kalendar na MPC. MPC kje podgotvi zhitie i site pridruzhni elementi za slavenjeto na svetecot, bidejkji BPC vekje go ima Kiprijan Slepchenski proglaseno za svetec.
Po ova, na 28 maj godinava makedonskite vladici za svetitel kje go proglasat episkopot Gavril Svetogorec, chija kanonizacija se ochekuvashe ushte od porano. Toj e roden so svetovno ime Mijalche Parnadziev na 10 mart 1926 godina vo Shtip, kade shto zavrshil osnovno i sredno obrazovanie. Od 1944 godina bil uchesnik vo NOV. Poradi golemata revnost vo sluzhbata i primernoto odnesuvanje bil predlozhen i za priem vo KPJ, no poradi toa shto „odel v crkva” izostanalo primanjeto vo chlenstvo. Potoa se zapishal na fakultetot za likovni umetnosti vo Belgrad. Po diplomiranjeto, vo 1955 godina, rabotel kako profesor po umetnost i istorija na umetnosta vo gimnazijata i vo Uchitelskata shkola vo Shtip. Od 1963 godina pochnuva vtoriot period od zhivotot na Gavril otkako zaminal na Sveta Gora. Toj gi posetil site manastiri vo Sveta Gora, a najmnogu se zadrzhal vo ruskiot „Kamena”. Po vrakjanjeto vo Makedonija, Gavril prestojuval vo povekje manastiri, a na 28 avgust 1989 godina e hirotonisan vo episkopski chin, so titula episkop velichki.
Episkopot Gavril, vo krugovite na MPC, pa i poshiroko, e poznat kako redok isposnik i podvizhnik, koj pochinal na 12 januari 1990 godina, vo svojata skromna kjelija vo Lesnovskiot manastir. Za imeto na ovoj svetitel se povrzuva i chudoto so ozdravuvanjeto na malata Lora, koja imala mnogu zdravstveni tegobi za koi dotogash ne i pomognalo lekuvanjeto po bolnicite. Otkako i bila ischitana molitvata vo manastirot i otkako bila namachkana so masloto od kandiloto od grobot na ovoj svetitel, utredenta vekje bila zdrava.
Arhimandritot Joanikij najgolemiot del od svojot zhivot go pominal vo manastirot vo Rakotinci. Toj umrel vo 1940 godina, vo 102-ta godina od zhivotot. Bil pogreban na crkovnite grobishta. No, vo 1946 godina, pod dejstvo na vodite, negoviot grob bil otkrien. Meshtanite videle deka teloto e neraspadnato, iako vo normalni uslovi chovechkoto telo vo zemja celosno se raspagja po tri godini. Za nego se vrzuvaat brojnite chuda, a negoviot kult e rashiren vo Bugarija i vo Grcija.
Od proglasuvanjeto na svojata avtokefalnost vo 1967 godina MPC-OA dosega dvapati proglasi svetiteli shto poteknuvaat od makedonska pochva. Prvo trojcata prepodobnomachenici Evnuvij, Paisij i Averikij, vo manastirot „Sveta Bogorodica prechista”, kaj Kichevo, a potoa i na svetite 40 bitolski prepodobnomachenici vo Bitola. Tie bile mladi produhoveni i prosvetleni monasi od povekje manastiri i skitovi, koi vo 14 vek, odnosno na 9-tiot den od mart vo 1385 godina od togashnite osmanliski vlasti bile osudeni na smrt i zhivotot go zagubile na Bairskiot Rid vo Bitola, kade shto denes se naogja manastir shto go nosi nivnoto ime.
Megju najpoznatite pravoslavni hristijanski svetiteli shto poteknuvaat od makedonska pochva se svetite ramnoapostoli Kiril i Metodij, Kliment Ohridski, Naum Ohridski, Prohor Pchinjski, Joakim Osogovski, Jovan Kukuzel, Gjorgji Kratovski, Zlata Meglenska, Agatangel Bitolski…
– So svetitelite shto naskoro kje bidat kanonizirani kje ima okolu 18 svetiteli shto poteknuvaat i chii dela se vrazani so Makedonija. So ogled na brojot na makedonskoto naselenie, nie sme megju vodechkite zemji vo pravoslavniot svet. Drugite pravoslavni zemji ne mozhat da se pofalat so tolku svetiteli – veli Mihajlo Georgievski, avtor na knigata „Makedonskite svetci”.
Del od ovie svetiteli se chestvuvaat vo povekje pomesni pravoslavni crkvi, a del samo vo ramkite na MPC-OA. Toa zavisi od odlukite na sekoja od pravoslavnite crkvi, a koi se rakovodat so toa kolku kultot na odreden svetitel e proshiren i na nejzinata crkovna teritorija.
– Pravoslavnite crkvi sami reshavaat koi svetiteli kje vlezat vo nivni crkovni kalendari i kje gi proslavuvaat vo tekot na godinata. Taka se sluchuva nekoi da se chestvuvaat vo povekje crkvi, a nekoi samo vo edna – veli vladikata Timotej. (“Dnevnik”)
I drugi lichnosti chekaat kanoniziranje
Spored soznanijata, na listata so novi svetiteli se ushte chekaat tri-chetvorica lichnosti shto ostavile dlaboka traga vo makedonska crkovna istorija. Megju niv e i monahot adzi Teofil, roden vo 1838 godina vo Lazaropole, koj smelo i reshitelno vojuval protiv grchkata patrijarshija i bugarskata egzarhija za osamostojuvanje na makedonskite eparhii i nivno obedinuvanje vo edinstvena crkovna institucija shto bi se potpirala na starite makedonski crkovni tradicii i izvorishta.
