Lazarov: Makedonsko ime nema da zagine!
Vo prisustvo na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, Zoran Zaev i drugi visoki funkcioneri, vo svechenata sala na Sobranieto na Makedonija beshe dodeleno najvisokoto drzhavno priznanie “11 Oktomvri” za zhivotno delo na: Dragi Mihajlovski (pisatel), Risto Lazarov (pisatel), Petar Arsovski (akter) i Aleksandar Stavridis (hirurg).
Vo imeto na nagradenite se slovo na blagodarnost upati poetot i novinar Risto Lazarov. Toj reche:
– Doverena mi e golema chest da vi se obratam so kuso slovo na iskrena blagodarnost, vo imeto na site ovogodishni dobitnici na najvisokata drzhavna nagrada „11 oktomvri”. I pritoa, so gordost, site zaedno da se prisetime deka vostanicite, partizanskite vostanici, na 11 oktomvri smelo i reshitelno go najavija silno svetnatiot den na Kocho Racin, koj i samiot se vgradi vo nezaboravniot zhrtvenik na slobodata, sevezden povtoruvajkji, i na smrtniot chas povtoruvajkji: Nie kje pobedime!
Eden drug makedonski poet, koj isto taka go polozhi svojot zhivot so kolonata na sonceljubivite i slobodoljupcite, Mite Bogoevski, peeshe za Ilinden kako za makedonskiot svet den. Nikola Jonkov Vapcarov vo ekot na borbata krikna, da se chue od Pirin do Shara: Sloboda sakame i bez protektorati!
Aco Shopov, vo herojskiot stroj na Tretata makedonska brigada, chij borec beshe od prviot den peeshe: Ko chelik sme nie… i Apostolski beshe prviot vo stroj. Vlado Maleski vo tie godini ja napisha „Denes nad Makedonija se ragja”, deneshnata himna na Makedonija. Najmladiot od taa makedonska poetska pleada na sonceljubivite, Aco Karamanov, koj svoeto polnoletstvo go ostavi tamu nekade, vo Maleshevskite planini, mechtaeshe: Jas sakam da stanam poet – dinamit/poet na borbata/so rafal vo dushata/ustremen napred kon utreshniot den.
Ve posetuvam na poetite partizani, ne zaboravajkji ni na son deka tie, zaedno so 120-iljadnata makedonska vojska, bea podvizhnici na progresot, bea dlabokiot 11-oktomvriski koren od koj shiroko se razgrana dabot na nashata sloboda i na nashata Asnomska drzhavnost i na sѐ shto donese taa (makedonskata azbuka i pravopisot na Blazhe Koneski, prviot univerzitet, Makedonskiot naroden teatar, „!Nova Makedonija”, Makedonskata radio i televizija, uchilishta i javni glasila na narodnostite itn., itn – sѐ do nezavisnosta).
Chest i gordost e da si vo taa makedonska kolona na sonceljubivite. Taka i go sfakjam jas, a veruvam i drugite prijateli, ova visoko priznanie: kako sledbenichko chekorenje po slavnite vrvici na golemite tatkovci na sovremenoto makedonsko opshtestvo; tie shto vo mrakot go probija patot do svetlinata; tie shto od iskushenijata pravea reshenija. Zatoa e i nedoodliva taa pateka na sonceljubivite i slobodonoscite. A da ne zaboravime: tajnata na slobodata, od damnini, se krie vo hrabrosta. Zatoa za hrabrite sekogash beshe bilo podobro da se umre za sloboda, otkolku da se robuva cel zhivot. Zatoa i denes slobodata ne e nishto drugo, osven shansa da bidesh podobar.
Slobodata, otshto e so sovest chista, e i shirini shiroka, da gi zbere site darbi i doblesti na eden narod. Za vo nea kataden da niknuvaat novi pobedi, zashto, se reklo – koga kje pobedish, nishto ne boli. Iako se znae deka nema pobeda po povolna cena.
So slobodata odat i uspesite, a tie pak, ne se nishto drugo osven trudoljubivost, volja da se raboti najdobro shto mozheme, ona shto go sakame, so ona shto go imame. Taka, chinam, niz rabotata i so chestitost se saka i tatkovinata. Taka se stanuva srekjen, posrekjen. A ako ste srekjen – chumu vi e neshto drugo?
Nagradava ni se dodeluva vo edno delikatno vreme. Srede nova bitka sme – za idninata. Onaa idnina na koja Kocho Racin i go znaeshe imeto: “Kukja cel svet bratski mi e”.
Taa – idninata – e izbor na sekoja pobeda. Stoime, taka, gordo, mashki, pred visokiot rid na vechnata sloboda, podgotveni da kinisame prugore. Na vrvot, kako planinarite shto pravat, site nie, gragjanite od site nacionalnosti vo tatkovinava, kje go razveeme makedonskoto zname sploteno so evropskoto i neodlozhno kje si pripomnime na 11 Oktomvri 1941-ta. Togash se rodi i znameninata pesna na Ockata Mihajlovski, „A bre Makedonche” i nejziniot herojski, neizbrishliv refren: “Makedonsko ime nema da zagine”.
I nema da zagine, bez ogled koi bilo sejachi na magla istrav i nivnite prokobi. Kako shto nema nikogash da zgasne i slobodarskiot fakel na 11 Oktomvri!
