Mnogu roditeli velat: „Ako se machevme nie, ne mora nashite deca”. Zamislete, tie rabotata ja dozhivuvaat kako maka. Rabota vo koja treba da se otkrie zadovolstvoto.
Kje vi raskazham edna prikazna. Eden tatko, koga i da zgresheshe negovoto dete ili koga i da beshe drsko, insistiral da nauchi nekoj nov poim od enciklopedijata. Toj nov poim moral da mu go kazhe na tatko mu, i donekade da mu go objasni. Se sluchilo deteto so tekot na vremeto da se zainteresira za enciklopedijata i podocna ova dete pobedilo vo nekolku kvizovi.
Mnogu e vazhno roditelite da baraat obrazec so koj kje mu pomogne na deteto da go sfati ona shto se ochekuva od nego. Megjutoa, po toj pat, ve molam nemojte da mu vikate na deteto. Toa e edna od najgolemite greshki koi mnogu roditeli gi pravat. Nema vikanje. So vikanje ne mozheme da postigneme nishto. Setete se na onie mudri prikazni koi velat deka onamu kade shto lugjeto vikaat, srcata im se oddalechuvaat. Sami treba da bideme bliski. Decata treba da ni veruvaat, a kako da ni veruvaat ako so niv ne sme bliski, ako im sme neprijatni… Ako roditelite se zakanuvaat, vikaat i ucenuvaat, togash tuka ne postoi prostor za blizina.
I ushte edna dosta vazhna dimenzija – dajte im obvrski na vashite deca! Nemojte da gi shtitite od obvrski. Nemojte, ve molam! Mnogu roditeli velat: „Ako se machevme nie, ne mora nashite deca”. Zamislete, tie rabotata ja dozhivuvaat kako maka. Rabota vo koja treba da se otkrie zadovolstvoto. Tie od napred ja devalviraat, ja otfrlaat mozhnosta deteto da ja zasaka rabotata.
Dajte im neshto so koe racete kje im bidat zafateni. Ne zaboravajte kolku golema vazhnost kaj decata imaat prstite. Na decata treba da im se dava shto povekje da igraat so shto kje ja razvivaat motorikata na prstite vo najranoto detstvo. Nashata raka ima pogolema prezentacija vo korata na golemiot mozok otkolku cel dolen del od teloto. Istrazhuvanjata pokazhuvaat deka decata intelektualno i emocionalno pobavno se razvivaat zatoa shto ne gi koristat racete, tuku igraat igri za koi koristat samo dva prsti, drzhejkji go gluvcheto. Zatoa e vazhno na decata, barem do tri godini, da ne im davate da gledaat televizija, povekje da gi nosite vo priroda – igrajte so niv, neka gi aktiviraat racete i dlankite, neka skokaat, trchaat, se vrtat, kachuvaat. Da gi nauchime decata da se grizhat za sebesi: da si isprzhat jajca, da soshijat kopche…
Nie gi hendikepirame decata, bidejkji ne gi uchime na veshtinite za prezhivuvanje, tuku im gi kupuvame najskapite kompjuteri, a vsushnost skapo sme platile najmokjen neprijatel. Koga na deteto mu kupuvate kompjuter, prvata rabota koja treba da ja nauchi e deka kompjuterite mozhat da bidat korisni, no samo ako znaeme na vistinski nachin da gi koristime, a ne za nashe semejno i socijalno otugjuvanje.
V.P.
