Mladi od Veles pechalat na internet portali nameneti za amerikanski pazar. Na Amerikancite im prodavaat politika, sport, crna hronika, zabava… Vo analiza na vesta od pred nekolku meseci deka Makedonija pretstavuva prestolnina na pro-Tramp sajtovite, Gardijan uspeva da identifikuva nad 150 domejni povrzani so vesti so Tramp registrirani na lugje – od Veles.
„Gardijan” vo nekolku navrati pishuvashe deka prestolnina na internet poddrshkata za amerikanskiot pretsedatelski kandidat Donald Tramp e vo Makedonija i toa konkretno vo Veles. Denovive povtorno beshe objavena statija vo koja se veli deka od Makedonija do Zalivot San Francisko, senzacionalistichki politichki veb-stranici zarabotuvaat na trampomanijata – i dobivaat golema poddrshka od „Fejsbuk”. Spored vesnikot, Veles e neverojatniot dom za desetici pro-Tramp politichki informativni veb-stranici, na koi se pojavuvaat naslovi kako „Nelegalnata elektronska poshta na Hilari samo shto go ubi svojot prv amerikanski shpion” i „Eve kako liberalite ja unishtuvaat Amerika”, „Toa e prichinata zoshto ni treba Tramp vo Belata kukja”.
„Gardijan” identifikuval povekje od 150 domejni registrirani od lugje koi naveduvaat adresi vo Veles, iako ne se site od niv povrzani so aktivni veb-stranici.
Sepak, brojkata na mladi veleshani koi imaat internet-stranici nameneti za amerikanskiot pazar nikoj ne mozhe da ja precizira, no zatoa kaj del od mladite apetitot za brzo pechalenje e golem.
Veleshanecot Aleks (imeto e izmisleno samo za potrebite na intervjuto) za “Gardijan” tvrdi deka e prviot od Veles shto reshil da pishuva za amerikanska politika. Negoviot biznis imal ista sudbina kako videoteki, pica parche, igrachnici, pa koga negovite sosedi go razbrale deka pravi pari, i tie pochnale da otvoraat sajtovi. Aleks tvrdi deka negoviot sajt dobiva okolu milion poseti mesechno, a okolu polovina od niv doagjaat od negovata fejsbuk-stranica.
Na prashanjeto: „Shto koga Tramp kje izgubi”, veleshanecot samouvereno odgovara deka duri i da izgubi toa nema da mu vlijae na soobrakjajot, „ima premnogu hejteri na internet, a celata moja publika ja mrazi Hilari.”
Aleks e na chisto so dve raboti, deka sakaat da vlijaat na amerikanskata politika i deka poradi nemanje direkten pristap na terenot site rabotata ja pochnale so kopiranje od konzervativni izvori od SAD. Vo posledno vreme imaat angazhirano nekolku lugje od SAD shto im pishuvaat za da imaat i sopstvena originalna sodrzhina.
Toj objasnuva deka site tie rabotat legalno, podlezhat na zakonite na SAD, ili konkretno na San Francisko. Veli deka ne samo vo Veles, tuku deka ovoj biznis „cveta” i vo Kumanovo i vo Skopje, poradi shto mu e nejasno zoshto tolku se eksponira vo mediumite tokmu negoviot roden grad.
„Site tie shto imaat svoi veb-stranici zhiveat od reklama. Kolku povekje chitanost, tolku povekje kliknuvanja na reklamite, tolku povekje pari. No mora najprvo da se vlozhi za da se dobie, bidejkji nishto ne e chista dobivka”, veli nashiot sogovornik.
Objavenata brojka od 150 domejni, koja beshe spomenuvana vo londonski ,,Gardijan”, ne e tochn, objasnuva drug veleshanec, poznavach na ovaa najnova instant- zarabotuvachka. Tvrdi deka e dvojno pogolema!
„Nikoj ne mozhe da znae kolkumina vo Veles rabotat so veb-portali nameneti za amerikanskiot pazar. Za nekoi e poznato vo chija sopstvenost se, za nekoi imeto nikade ne figurira. Taka shto ne mozhe da zboruvame za priblizhna brojka, no zatoa fakt e deka ima golem interes. Spored moite soznanija, vo gradot ima povekje od 250 do 300 domejni za vakva namena. Treba da se znae deka samo tie shto prvi zapochnaa imaat dobra dobivka, pechalba. Toa e kako vrv od piramida. Tie shto se gore go sobraa kajmakot, a ostanatite troshkite. Za tie shto sega se zagreaja za ovoj biznis, vekje e docna, vozot odamna e zaminat. Nekoi probaa i brgu go napushtija”, veli Davor, vraboten vo IT-tehnologija.
Spored nego, prviot veb-portal so politichki sodrzhini od Veles, nameneti za stranskiot pazar bil registriran vo noemvri minatata godina. Potoa do krajot na 2015 godina ushte nekolku, a od mart–april kako pechurki po dozhd pochnale da se pojavuvaat desetici i desetici novi portali.
Tie na svoite FB-profili imale 200-400 iljadi lica koi gi sledat nivnite sodrzhini. Veb-stranicite, kako shto objasnuvaat sogovornicite, se nevidlivi za Makedonija i sodrzhinata koja se objavuva na niv e dostapna samo za amerikanskiot pazar.
