I zoshto vo amandmanot za Preambulata se spomnuva Proglasot a ne Manifestot od ASNOM?
Vpishuvanjeto na Ohridskiot ramkoven dogovor vo Preambulata na Ustavot, a eliminacija na Manifestot na ASNOM i teoretski i praktichno znachi nova drzhava – koncept na federalizacija, velat analitichari za televizijata “Alfa”. Zoshto? Pred se zaradi znachenjeto na eliminiraniot Manifest nasproti Proglasot od ASNOM, shto kje bide vpishan vo ustavnata preambula ako Sobranieto aminuva.
– Manifestot e posledica na ona shto znachi odluki od drzhavotvoren karakter. Stanuva zbor za chetiri znachajni takvi odluki koi se odnesuvaat na proglasuvanjeto na ASNOM za zakonodavno i izvrshno telo na drzhavnata vlast na Demokratska Makedonija, proglasuvanjeto na makedonskiot za sluzhben jazik, proglasuvanjeto na Ilinden za drzhaven i Naroden praznik i deklaracijata za ovozmozhuvanje na ednakvi prava pred zakonite na site gragjani na Demokratska Makedonija. Proglasot e samo edno sumarno izvestuvanje za toa shto se odluchilo vo vrska so ASNOM, veli Natasha Kotlar – Trajkova, istorichar.
– Proglasot gledano od deneshno vreme, najplastichno mozheme da go sporedime so soopshtenie posle edna sednica na Vlada na primer, ili pak da ima ustavotvorno sobranie se prakja do javnosta soopshtenie, Darko Janevski – novinar.
I Kotlar-Trajkova i Janevski, konstatiraat- patekata po koja se trasira idninata e zadkulisna, no krajnata linija na deluvanje ne mozhe da se skrie.
– Gragjanite nemaat vrska so toj Ohridski ramkoven dogovor, toj beshe nametnat isto taka na sila. No, poentata e shto na ovoj nachin se pravi obid da se izbegne i onaa zamka shto se pojavi poslednite desettina godini a toa e deka Albancite ne se dvaeset otsto vo Republika Makedonija. Ne sluchajna e i ovaa kampanja sega: „Ne me vikaj 20 procenti tuku vikaj me Albanec”, veli Janevski.
Vpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor e rechisi finale na ona shto beshe proekt na Tiranskata platforma, Dogovorot so Bugarija, i na krajot – Prespanskata spogodba.
– Na eden zadkulisen i krajno indirekten, netransparenten nachin se obiduvame sega da se spravime so ponudata za formiranje na nova drzhava. Taa nova drzhava bi imala nov Ustav, a koga gi chitame ponudenite amandmani gledame deka nudi i federativni opcii, naglasuva Kotlar-Trajkova.
– Prifakjanjeto na grchkite uslovi vodi kon sozdavanje na nova drzhava so dva konstitutivni narodi, shto vodi kon federalizacija a vo perspektiva kon raspagjanje na Makedonija, istaknuva Janevski.
Inaku ustavnite amandmani se na dneven red na sobraniska komisija vo sreda. Vlasta veli ima obezbedeno mnozinstvo za da gi proturka, opozicijata ne se slozhuva so nieden – za niv i tie se ednakvo kapitulantski kako i dogovorot od Nivici.
