Mojot stav e povekje od jasen. Nikogash nema da se soglasam Republika Makedonija da bide binacionalna drzhava. Nikogash nema da se soglasam Republika Makedonija da bide federalna drzhava, poracha pretsedatelot na Republika Makedonija, Gjorge Ivanov, vo svoeto godishno obrakjanje koe za prvpat go odrzha vo negovata rabotna rezidencija namesto vo Sobranieto na RM.
– Se ushte slusham kako poedini lideri na partii javno licitiraat so unitarniot karakter na drzhavata, so nekakva si kantonizacija i federalizacija, so imeto na drzhavata i identitetot na gragjanite. Tie licitiraat so drzhavnite interesi. Kje gi potsetam deka Makedonija vo 1991 godina se konstituira kako nacionalna drzhava na makedonskiot narod, vo koja se obezbeduvaat celosna gragjanska ramnopravnost i trajno sozhitelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i so drugite nacionalnosti shto zhiveat vo Republika Makedonija, istakna pretsedatelot vo svoeto obrakjanje.
Ivanov potencira deka so Ohridskiot ramkoven dogovor beshe otvorena vratata za pravichna zastapenost na gragjanite od site, a ne samo za edna zaednica. Toj potencira deka e nedozvolivo nekoi lideri na parlamentarni partii na pregovarachka masa da gi stavaat drzhavnite interesi na Republika Makedonija, sprotivno na Ustavot na Republika Makedonija.
– Vo imeto na makedonskite gragjani, gi predupreduvam da vnimavaat shto pravat. Vo imeto na makedonskite gragjani, im porachuvam da ne pomislat vo svoite postizborni kombinatoriki da razgovaraat ili pregovaraat za drzhavnite interesi na Makedonija i nacionalnite interesi na makedonskiot narod. Bidejkji za drzhavnite interesi nitu se razgovara nitu se pregovara – naglasi makedonskiot pretsedatel.
Spored nego, nikoj nema mandat da ja prekrojuva drzhavata, da go menuva nejziniot identitet.
– Nikoj nema mandat da go prodava ona za shto sonuvale i ginele generacii, a toa se slobodata i nezavisnosta na Republika Makedonija. Republika Makedonija nitu e nitu kje se soglasam da bide binacionalna drzhava. Republika Makedonija nitu e nitu kje se soglasam da bide federalna drzhava. Republika Makedonija e unitarna drzhava so multietnichko, multireligisko i multijazichno opshtestvo – istakna Ivanov.
Narodot glasashe za pomiruvanje na VMRO-DPMNE i SDSM
Osvrnuvajkji se na izborite i postizborniot period, pretsedatelot ushte ednash im chestita na gragjanite, istaknuvajkji deka so raspredelbata na svoite glasovi tie vsushnost gi prinudija partiite da vodat dijalog vo instituciite, no ne po cena na drzhavnite interesi.
– Gragjanite razbraa deka za da se izleze od krizata, ne e potrebno nadglasuvanje, tuku usoglasuvanje, ne e potrebno ucenuvanje, tuku pomiruvanje – reche Ivanov, dodavajkji deka gragjanite najodgovorno si go ispolnija svojot del od dogovorot narechen demokratija.
Toj gi povika liderstvata na dvete najgolemi partii VMRO-DPMNE i SDSM da smognat sila za da si prostat, da se pomirat i konechno da se splotat okolu nacionalnite interesi na makedonskiot narod i drzhavnite interesi na Republika Makedonija.
– Nema nishto potragichno i poopasno od megjumakedonskiot sudir. Ako navistina ja sakaat ovaa drzhava i ako navistina se grizhat za makedonskiot narod, gi povikuvam da ja pochituvaat voljata na gragjanite, bidejkji vo omrazata nikoj nema nitu idnina nitu nadezh – reche Ivanov.
Pretsedatelot povika da gi ostavime zad nas podelbite i revanshizmot i retorikata na patrioti i predavnici.
– Da prestanat i napadite kon diplomatskite pretstavnici. Da prestaneme sekogash vinata da ja barame kaj drugite. Odredeni politichki lideri da prestanat da se povikuvaat i da gi zloupotrebuvaat iminjata na ambasadorite vo Republika Makedonija za da ostvaruvaat svoi celi. Istovremeno, go povtoruvam i povikot diplomatskite pretstavnici vo vrshenjeto na svoite nadlezhnosti da vnimavaat da ne bidat pogreshno razbrani i da se pridrzhuvaat do Vienskite konvencii – reche Ivanov.
Spored nego, za da go napravime chekorot na pomiruvanje, neophodna e odgovornost.
– Odgovornosta e temel na doverbata megju lugjeto i instituciite, bidejkji sekoj shto nosi odluki mora da prezeme lichna odgovornost za svoite chekori – reche Ivanov, dodavajkji deka samo odgovornosta sozdava uslovi za bezbednost, stabilnost i napredok.
Toj ukazha deka koga instituciite se zaobikoluvani, blokirani i paralizirani, namesto da se del od reshenieto, stanuvaat del od problemot. Se nadevam deka liderite konechno ja nauchija lekcijata – deka ne treba da se baraat reshenija nadvor od instituciite na drzhavata. Zatoa, povikuvam, kojznae kojpat da im ja vratime mokjta na instituciite – potencira pretsedatelot Ivanov.
Da se obnovi zavetot za evro-atlantska Makedonija
Vo taa nasoka Ivanov gi povika i partiite da pokazhat odgovornost i da go obnovat zavetot za evropska i evro-atlantska Makedonija.
– Gi povikuvam shto poskoro da potpishat obvrzuvachka deklaracija za posvetenost na evropskata i evro-atlantskata agenda, se dodeka doverbata na gragjanite vo Evropskata unija i NATO e tolku visoka. Gi povikuvam da se obvrzat deka site zakoni i reshenija od evropskata agenda kje imaat prioritet – istakna pretsedatelot.
Istovremeno, pretsedatelot Ivanov ja povika i Evropskata unija da prestane da ja blokira idninata na Makedonija.
– So blokiranjeto na pregovorite se blokira mozhnosta za gradenje odgovorni, evropski institucii vo Republika Makedonija. So blokadite, nam ni se skratuva pravoto na prosperitet. Povtoruvam, so blokadite ni se skratuva pravoto na prosperitet. Zatoa, vreme e za pogolema odgovornost na Unijata kon Makedonija – poracha pretsedatelot vo obrakjanjeto.
Dvojazichnosta e zatvoreno prashanje, ni treba popis
Zboruvajkji za baranjeto za dvojazichnosta toj reche deka toa e zatvoreno prashanje.
– Slusham deka se bara dvojazichnost na celata teritorija na Makedonija. Toa prashanje e zatvoreno so amandmanot 5 od Ustavot na Republika Makedonija, koj proizleze od Ohridskiot dogovor, kade shto se regulira prashanjeto za sluzhbeniot jazik vo Republika Makedonija. Sluzhbenata upotreba na koj bilo jazik vo Republika Makedonija zavisi od statistikata, a edinstven nachin za dobivanje realna statistika e popisot – istakna pretsedatelot Ivanov.
– Ni treba i nov popis da vidime dali realnosta na terenot soodvetstvuva so tvrdenjata na nekoi politichari. Bez nov popis na naselenieto, ne mozhe da se baraat prava shto zavisat od statistikata. Ochekuvam novata vlada chas poskoro da sprovede popis – ukazha shefot na drzhavata.
Posledniot popis vo Makedonija, posochi Ivanov, beshe pred celi 14 godini, ocenuvajkji deka toa e predolg period za koja bilo drzhava.
