Sporot za imeto e apsurden spor, a Republika Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon Grcija i ne bara ekskluzivno koristenje na terminot Makedonija, veli pretsedatelot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, vo intervju za grchkiot vesnik „To vima”. Toj ocenuva deka grchkata javnost e nedovolno informirana za RM
Vo intervjuto Gruevski tvrdi deka saka dobra sorabotka so Grcija i naogjanje kompromisno reshenie za imeto, no ne po sekoja cena i ne po cena na makedonskiot identitet, jazik i kultura. Toj dodava deka toa nema da se sluchi bez odobrenie od narodot na referendum.
Gruevski veli deka reshenie za imeto e mozhno ako Grcija se otkazhe od ucenite i prifati postoenje na makedonska drzhava i identitet.
„Ako se prifati realnosta deka Republika Makedonija postoi i kje prodolzhi da postoi, ako se prifati realnosta deka Republika Makedonija se ograduva od kakvi bilo teritorijalni pretenzii kako shto imaat pokazhano brojni gestovi i kako shto e posocheno vo Ustavot i deka nie ne barame ekskluzivnost na koristenje na imeto Makedonija, togash mozhe da se najde reshenie za imeto. Ako se dodade na toa i dobra volja za pomosh na sosedite, togash nema prechka nashite dve zemji da bidat idealen primer za sorabotka na Balkanot”, veli Gruevski.
Toj e deciden e deka makedonskata vlada nema teritorijalni pretenzii, otfrlajkji gi grchkite kritiki za iredentistichko odnesuvanje na vladata na VMRO-DPMNE.
„Makedonija nema teritorijalni prentenzii kon sosedite. Ova mozham da go potpisham so dve race. Tvrdenjata deka Grcija, koja e pogolema i pomokjna, se plashi od Republika Makedonija se neuverlivi. Mozham da potpisham deka Republika Makedonija kje gi ponudi site barani garancii deka nemame teritorijalni pretenzii. Koja zakana ja vidovte od nas vo poslednite 25 godini? Vsadenoto uveruvanje deka postoi zabuna na geografskite poimi kako shto se Republika Makedonija i vashite regioni istochna, centralna i zapadna Makedonija se isto netochni. Ima mnogu primeri vo Evropa koi go dokazhuvaat sprotivnoto. Na primer vo Belgija ima region Luksemburg. No otidovme vo mnogu detali…”, istaknuva Gruevski.
Poraneshniot premier odbiva da posochi dali e polesna komunikacijata so vladata na SIRIZA, insistirajkji deka vazhno e da se najde reshenie za imeto, bez ogled na toa koja partija e polesna za komunikacija. Toj veli deka dolzhnosta na makedonskata vlada e da izgradi podobri i pobliski odnosi so grchkata vlada. Spored nego, sporot za imeto e apsurdna raspravija shto gi blokira makedonskite obidi za chlenstvo vo EU i vo NATO i zadira vo makedonskiot identitet.
Vo odnos na toa dali postoel moment koga dvete zemji bile blisku do postignuvanje na dogovor, Gruevski veli deka vetoto za priem vo NATO sigurno ne e toj moment.
“Toa defakto se ushte e na sila i znachitelno pridonese kon narushuvanje na bilateralnite odnosi. Se shto beshe pred i posle ovaa odluka na Grcija, bea momenti na priblizhuvanje na stavovite na dvete zemji, neshto shto se ushte e nedovolno. Momentite koga imavme, osven razgovori preku OON, i direktni razgovori pomegju politicharite na dvete zemji, isto taka davaa nadezh. Za nesrekja, finansiskata kriza vo Grcija i sevkupniot nestabilen politichki ambient, chesto vo rana faza gi prekinuvaa takvite momentumi”, veli liderot na VMRO-DPMNE za “To Vima”.
Gruevski posochuva deka grchkata javnost e nedovolno ili nesoodvetno informirana za sostojbite vo Republika Makedonija, shto im sozdava prepreki na grchkite politichari da donesat pohrabri odluki.
“Treba da gi nadmineme stereotipite edni kon drugi i da gledame povekje na rabotite koi ne priblizhuvaat. Veruvanjeto deka so sila ili so ucena kje se nametne nov identitet na makedonskiot narod, e pogreshna teza. Takvata pozicija gi zacvrsti identitetskite odrednici na makedonskiot narod, zatoa shto takviot odnos i realizacijata na seto toa, samo predizvikaa pretpazlivost kaj sekoj eden Makedonec. Tie sozdadoa refleksi od opasnosta da se ostane bezimen i bez ona shto nie mislime deka e nash identitet. Veruvanjeto deka nie sme zakana za Grcija e celosno netochno”, reche Gruevski.
Toj ostro go kritikuva grchkiot stav deka so ucena mozhe da se nametne nov identitet na makedonskiot narod.
„Neprifatliva e kakva bilo promena na Ustavot so koja se menuva ustavnoto ime na Republika Makedonija. VMRO-DPMNE kako odgovorna i narodna partija, nema da dozvoli reshenieto shto kje bide nametnato od Grcija da bide prifateno od politichari, individualci, vlada ili parlament bez referendum. Nie sme podgotveni da go prodolzhime dijalogot i da ostaneme silno posveteni na procesot na integracija vo semejstvoto vo koe pripagjame i politichki, i kulturno i ekonomski. Sakame reshenie za problemot, ne samo za priem vo NATO ili EU, tuku za da se normaliziraat odnosite so Grcija. Sepak, reshenieto ne mozhe da bide ednostrana zhelba na edna od dvete drzhavi, tuku kompromis koj nema da zagrozi nichii interesi. Ne postoi reshenie izdejstvuvano so sila, zakana ili ucena koe mozhe da e odrzhlivo”, istaknuva Gruevski.
Vo intervjuto, poraneshniot premier istaknuva deka VMRO-DPMNE ochekuva ubedliva pobeda na aprilskite izbori. Spored nego, site tvrdenja deka kako premier ja zloupotrebil vlasta, deka ne go pochituval vladeenjeto na pravoto i vrshel pritisoci na mediumite se samo neosnovani tvrdenja i kritiki.
“Optimist e blag termin. Jas sum siguren deka VMRO-DPMNE povtorno kje ja dobie doverbata od gragjanite. Vo momentov ja podgotvuvame najobemnata izborna programa dosega, koja kje ponudi proekti za site gragjani. Makedonija beshe vturnata vo edna dlaboka kriza blagodarenie na destruktivnata politika na SDSM. Od toj aspekt, dobro e shto dojde do politichki dogovor megju partiite. No, najvazhno e toj da bide do kraj realiziran so parlamentarnite izbori na 24 april. So niv kje se stavi kraj na krizata i zemjata kje prodolzhi so reformite”.
Intervjuto na liderot na VMRO-DPMNE za grchki medium e presedan zatoa shto Gruevski, dodeka beshe premier, nitu ednash ne progovori za grchkite glasila.
