Mazh ja gledal zhena si kako se davi, tatko spasil tri, go zagubil chetvrtoto dete
Dvaeset i dve zhrtvi, najmnogu deca i zheni, stravotno umrea davejkji se vo voda i kal po porojot shto na 6 avgust go poplavi predgradieto na Skopje – selata Creshevo, Stajkovci, Singelikj i Indzikovo.
Tuka vo sabotata vecherta se spoija neboto i zemjata. Dvanaeset chasa podocna, po ulicite ili barem po toa shto ostanalo od asfaltot se ushte techeshe matna, kalliva voda, koja prethodnata vecher nosela se pred sebe. Stotici lugje na ulicite se trudea da gi ispraznat poplavenite kukji. Nemashe leleci, samo od nekoja kukja po nekoj mazh kje izlezeshe so zarieni dlanki na liceto. Plachat. Izgubile nekogo. Eden od niv samo ni pokazha so rakata da prodolzhime, da ne zastanuvame i da ne go prashuvame nishto. Malku podolu drug samo izusti: Tragedija!
Na eden od deseticite mali sokaci vo seloto Singelikj, kade shto ima ubavi i golemi kukji, mazh priblizhno na sheesetina godini, izgleda kako izguben. Odi teteravejkji se. Zad nego, prijatel, vnimatelno go sledi. Chovekot go izgubil vnukot, vodata go ottrgnala od racete na tatka si, sega mu ostanuva samo da gi ispruzhi racete kon neboto.
Go ispivme poslednoto kafe so majka mi
– Ne prashuvajte go nishto. Ne znae glavata kade mu e. Vnukot mu go nema. Cela nokj i cel den go barame teloto na shestgodishnoto sinche na sosedite. Eve minuva i denot, nego go nema, kakva li sila beshe taa voda shto go odnese? Komshijata se vrati okolu 8 popladneto, go parkiral golfot kaj garazhata, vekje saglam vrneshe. Koga od nikade zgrme i dojde buica voda, za dvaesetina sekundi imashe voda do pokrivot na avtomobilot. Vnatre bile chetiri deca. Komshijata edno po edno gi frlal na pokrivot od garazhata, no ednoto ne uspeal da go fati. Vodata ja odnese i majka mu, babata na decata. Se ushte barame na site mesta kade shto vodata napravi ridovi od smet i seno. Babata ja najdovme vo eden kanal za popravanje avtomobili utrinava udavena – ni raskazha Adil Kerim Jusuf.
Sosedite Mihail i Dzevad se obiduvaa da go krenat „golfot” za da mozhat da go izvadat smetot pod avtomobilot, so cel da proverat dali mozhebi tuka kje go najdat deteto. Dvajcata bosi, vo vlechki, zbor ne im se kazhuva. Nitu plachat nitu zboruvaat neshto, samo rabotat. Brzaat, nadevajkji se na chudo. Podocna doznavame deka i Mihail sinokja ja izgubil majka si. Se udavila vo sopstvenata kukja, koja e vednash do negovata, koga buicata i ja skrshila vratata i sobata ja napolnila so voda. Sega nema shto da pravi, osven da se nadeva deka mozhebi sosedot kje go najde deteto. Barem so znaci na zhivot.
Naokolu na site strani kal, rasfrlani avtomobili, kako da se igrachki. Vodata gi urnala ogradite od kukjite. Nema vekje ogradi, pa kukjite na Makedoncite i Albancite se kako edno. Ima samo tazhni lugje, koi se ushte ne mozhat da si dojdat pri sebe po sinokjeshnata bura, no i poplava vo koja se udavile trojca od nivnata ulica.
Go krenaa „golfot” i vidoa deka pod nego nema nishto. Mihail togash ne zabelezha, prestana so rabota i pochna da ni raskazhuva za majka si:
– Go ispivme poslednoto kafe na tremot pred nejzinata kukja. Nemashe ushte osum chasot koga pochna da vrne. Se pribravme doma oti imavme i gosti. Pochna posilno da vrne, a kjerkata me povika oti od pokrivot pochnalo da protekuva. Se kachiv po skalite koga se slushna eksplozija. Moeto „jugo” udri vo terasata, a kukjata na majka mi vekje beshe polna so voda. Se obidov da dojdam do kukjata na majka mi, no vodata noseshe se pred sebe. Vidov mnogu avtomobili kako se plastat eden vrz drug. Zadocniv, majka mi vekje beshe udavena. Imashe 82 godini i ne morashe vaka da zamine. Gostite bea pomladi od nea desetina godini, pa uspeale da se kachat na mebelot, ama ne mozhele da ja spasat majka mi. Sè se sluchilo za nekolku sekundi. Ednostavno, nemale vreme da reagiraat. Nabrgu dojdoa pozharnikari i gi spasija. Edniot, vujko mi e vo bolnica zashto si ja isekol tetivata na nogata koga go krshel prozorecot. Koga probila vodata vo sobata, se napravil vitel. Zhalam i za pozharnikarite. Zhivotot go rizikuvaa, a ne mozhea ni pupite za voda da gi pushtat oti rabotat samo na trofazna struja – veli Mihail, komu ochite vekje mu zakrvavele od plachenje.
Dodeka toj zboruvashe so nas, rodninite na deteto po koe traga celata ulica, se prefrlija na druga lokacija. So goli race trgaa po kupishtata granki i plastovi seno. Nervozno go trgaa smetot barajkji go deteto. Rasecheni po racete i nozete, ne gi zabelezhuvaa svoite rani – velat nishto ne e.
– Izgubivme nadezh deka e zhivo. Sega sakam samo da go najdeme. Jas moite deca uspeav da gi spasam – veli Enver Nusret, rodnina na ischeznatoto dete.
Na negovoto lice ima golema isechenica shto ja dobil dodeka gi spasuval svoite deca.
– Gi grabnav i trchav na tretiot kat. Sekundi ne delea od smrt. Za sebe ne zhalam, sakav samo decata da se na sigurno – veli Nusret.
Po poplavenite ulici shto tonat vo kal i voda minuvaat kamioni so vojska i dzipovi na Crvniot krst. Niza zhiteli na Singelikj i Stajkovci ni rekoa deka povekjeto vekje si gi ispratile decata po rodnini vo drugi mesta. Niz ulicite kal, kukjite i podrumite polni so voda, soobrakjajot na nekolku mesta e stopiran, mehanizacija i policija nasekade.
Nishto ne ni ostana
Nikoj ne zboruva za materijalnata shteta, zhalat za decata shto ischeznaa i za nekoi dragi mali predmeti od doma. Shtetite vo domakjinstvata se ogromni. Vozilata se zdrobeni, mehanizacijata so koja rabotat na svoite zemjishta, ogrevnite drva, dobitokot kako i mebelot vo domovite vo koi zhiveat se unishteni.
– Katastrofa, ova e dosega nevideno. Cela nokj ja minavme na vtoriot kat od kukjata, a koga se simnavme utroto vo dvorot, imavme shto da vidime – krsh od avtomobili. Vo eden od niv najdovme dve tela, mislevme najprvin deka se vrekji so gjubre, no koga se povleche vodata, vidovme deka se tela. Strashno! – raskazhuva voznemireno eden od zhitelite na Stajkovci.
Od naselbata Chento preku Singelikj kon Stajkovci na nekolku mesta policijata go zapira soobrakjajot so cel da go reducira metezhot za da mozhat bagerite da pominat i da gi raschistuvaat mestata kade shto se najgolemite nasipi od kal.
– Najsilnite dozhdovi bea nekade okolu 20 chasot. Bevme doma, spasuvavme shto mozhe da se spasi, no ne ostana mnogu. Nemame ni vlechki. Jas sum edinstvenata shto raboti vo semejstvoto i po vakva katastrofa, ne znaeme shto da pravime, vo panika sme. Pred moi ochi otide mojata chanta so platata i dokumentite. Znam deka ima i polosho, nie gi spasivme decata, za drugo zdravje – veli Fatma Amid od Stajkovci, chij dom celosno e vo voda.
Dodeka nekoj si ja trgashe makata, od stranite po patot imashe mnogumina shto snimaa so mobilni telefoni. Nekoi od niv sluzhbeno, drugi ova go dozhivuvaa kako atrakcija. Bog da chuva.
Vo pekolnata nokj se spasuvale i lugjeto shto patuvale po obikolnicata kaj seloto Singelikj.
– Od Gostivar sum, pa po nekolku godini zhivot vo Germanija, se vrakjav doma. Od aerodromot „Aleksandar Veliki” so avtomobilot po obikolnica trgnavme so sinot. Vrneshe mnogu, ama poleka se dvizhevme. Koga odednash jurna edna voda. Ni go poplavi avtomobilot. Brgu izlegovme, se kachivme na pokrivot. Beshe strashno, gromovi udiraa okolu nas. Mokri do gola kozha. Pokraj nas pomina eden avtomobil, no vodata pochna da go vleche i go turna vo endekot. Mazhot izleze od avtomobilot i se spasi, a zhenata ja vidovme kako se udavi pred nashi ochi. Nemashe shansa da mrdneme. Se tresevme od strav i nemokj. Vidovme deka mora da se spasuvame, pa poleka se drzhevme za rabnicite na patot i stignavme do eden avtobus. Vozachot, kako vo svoja kukja, nè zashtiti i spasi. Najmalku 5 chasa chekavme tamu – raskazha Enis Mustafa.
(“Dnevnik”)
