So predlog izmenite na budzetot koi se vekje dostaveni do Sobranieto, Vladata na RM bara dopolnitelni sredstva vo visina od 36.4 milioni evra ($ 54 miliona) koi treba da se iskoristat za nadminuvanje na posledicite od poplavite. Od ovaa suma 3 miliona evra vekje se obezbedeni od stranskite donacii.
Parite, spored dokumentot, kje se obezbedat so zashtedi kaj budzetskite korisnici a del i so zgolemuvanje na deficitot. Noviot rebalans na budzetot ke go zgolemi deficitot od 3.6 na 4% od BDP.
Noviot rebalans kje bide vtora korekcija na drzhavnata kasa otkako pred samo eden mesec pratenicite go izglasaa prviot rebalans na budzetot i beshe izdadena evroobvrznica od 450 miliona evra.
Ekonomistite ne se iznenadeni od vakviot poteg na Vladata, no se somnevaat vo toa deka poplavite se osnovnata prichina za rebalansot.
– I so prethodniot rebalans ostanaa apsolutno neopravdani i neproduktivni proekti a se zgolemi deficitot a so toa i dolgot. Noviot rebalans nema izvor od kade kje bidat parite, a rezultatot kje e zgolemen deficit i dolg shto ne e vo red, veli akademikot Abdulmenaf Bedzeti.
– Se rebalansira budzetot za da se zgolemi dolgot a ne mora i ne treba. Treba da se zeme od nekoi stavki shto ne se prioritetni i da se dade na poplavenite, dodava univerzitetskiot profesor Vancho Uzunov.
Premierot Dimitriev veli deka so noviot rebalans kje se obezbedat potrebnite pari i deka ovaa suma, koja vednash kje pochne da se troshi, ponatamu kje se nadomesti so sredstva od megjunarodni institucii.
Tokmu ovaa brojka e sporna za ekonomistite bidejki procenkite ne se zavrsheni i ne se znae kolkavi se shtetite na poplavenite. Dali site pari kje odat kaj poplavenite? Oficijalno zasega nema procenka za shtetite.
Za da se sprechi natprevarot pomegju vlasta i opozicijata okolu raspredelbata na parite, akademik Bedzeti predlaga formiranje na poseben fond, narechen nametnata solidarnost, so koj kje se garantira ne obemot tuku kvalitetot na obesshtetuvanjeto.
– Ako sme gi konstatirale shtetite 30-40 milioni evra, da se donese vremen zakon so traenje od 3-6 meseci koj kje generira prihod za oshtetata. Koga nema institucii za da ja sprovedat solidarnosta, toa da se napravi so zakon, porachuva Bedzeti.
Nedelava avansna isplata na obesshtetuvanjeto, celosnata suma kje se isplakja po sekoja zavrshena procenka poedinechno
Vladata objavi deka od sredinata na ovaa nedela kje pochne so avansna isplata po 30,000 denari (okolu $ 715) linearno na site pogodeni semejstva od poplavata vo Skopsko. Ova e povisoka suma od prethodno objavenite $ 445 – pari koi podocna kje se odbijat od procenetata shteta. Spored vetuvanjeto, Vladata 100% kje gi obesshteti materijalnite shteti na nastradanite semejstva.
Za sekoj od zaginatite 23 lica zasega e opredeleno deka kje se isplakjaat po okolu $ 4,500 kako pomosh.
Dosega nad 40 komisii napravija uvid vo nad 3,500 domakjinstva kade shto se popishuvashe oshtetata na nedvizhnost i na dvizhniot imot, kako i uvid vo nad 1,400 vozila. 15 timovi za procenka na zemjodelskite posedi dosega imaat poseteno okolu 800 parceli i e izvrshena procenkata.
Celosnoto obesshtetuvanje kje usledi po zavrshuvanje na procenkite. Premierot Emil Dimitriev objasnuva deka nema da se cheka celosno da zavrshi procenkata za site, tuku kako poedinechno kje stanuvaat validni, taka kje se isplakjaat sredstvata.
Vekje e upaten apel do oshtetenite da otvorat smetki vo bankite za da gi primat parite od avansot.
