Spomen-sobata na Goce Delchev vo kompleksot na crkvata „Sveti Spas” vo Skopje, kade e i negovoto vechno pochivalishte, ima celosno rekoncipirana i osovremeneta muzejska postavka.
Postavkata e multimedijalna i sodrzhi dokumenti, fotografii, dokumentarni i igrani filmski materijali, umetnichki dela povrzani so zhivotot i deloto na Delchev (1872-1903). Na specijalno podgotveni informativni stolbovi se pretstaveni znachajni periodi od negoviot zhivot, edukacijata i revolucionernoto deluvanje, podgotovkite za osloboditelnata borba, periodite pred i po Ilindenskoto vostanie, tragichnata smrt na Delchev i prenesuvanjeto na negovite posmrtni ostanki, kako i poglavje za nezavisnata drzhava za koja sonuval Delchev.
Novata postavka ja uredi struchen tim na Konzervatorskiot centar na Grad Skopje, a avtor na postavkata e Rumen Kjamilov. Spomen-sobata mozhe da se poseti od 9 chasot sekoj den osven ponedelnik.
– Ovaa muzejska postavka e svoevidno svedoshtvo za hrabrosta, borbenosta, dlabokata posvetenost i pridonesot na Delchev i negovite sovremenici vo chuvanjeto na chistoto makedonsko revolucionerno delo koe go pottikna makedonskiot narod da stane kreator na sopstvenata sudbina. Uverena sum deka so ovaa nova programska sodrzhina, kompleksot „Sv. Spas” kje stane informativen centar vo koj kje gravitiraat golem broj posetiteli, no i studenti, istrazhuvachi koi kje gi zbogatuvaat svoite soznanija za poznatite i nepoznatite predeli od bogatoto makedonsko istorisko minato, istakna ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska.
Vo obnovenata Spomen-soba beshe promovirana i knigata „Sozdavanjeto na sovremenata makedonska drzhava” posvetena na periodot od vtorata polovina na 19 vek do krajot na 20-tiot. Istoricharite Vlado Popovski, Violeta Achkoska, Vancho Gjorgjiev i Zoran Todorovski se avtori na chetirite dela vo knigata: periodot na istochnata kriza od 1875 do 1881 godina (Razlovechko i Makedonsko t.e. Kresnensko vostanie), periodot od formiranjeto na Makedonskata revolucionerna organizacija (1893) do 1912 godina, od 1912 do 1941 i periodot od NOB do referendumot za nezavisnost vo 1991 godina.
Dvajca od avtorite, Gjorgjiev i Achkoska, na promocijata rekoa deka knigata e nameneta za poshirokata chitatelska javnost, no i za lugjeto nadvor od Makedonija koi nemaat poznavanja za makedonskata istorija.
Ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska istakna deka monografijata sodrzhi fakti i argumenti za kluchnite momenti od makedonskata borba za sloboda i drzhavnost i, kako shto reche, preku nea vistinata za Makedonija, za makedonskata borba, imeto i identitetot kje stanat porazbirlivi i pobliski do mnogumina vo svetot. Za taa cel do krajot na godinata izdanieto kje ima i angliski prevod, a za dostapnost do poshirokata megjunarodna javnost kje bide prevedeno i na drugi jazici.
