Pochetokot na terenskiot del na proektot „Arheoloshki katastar” i neochekuvanite arheoloshki otkritija koi go prosledija se prvo od pette najznachajni dostignuvanja vo arheologijata i zashtitata na kulturnoto nasledstvo vo zemjava vo minatata godina, spored arheologot Viktor Lilchikj, direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo.
Megju najznachajnite sluchuvanja vo taa oblast vo minatata godina, Lilchikj gi izdvojuva i pretstavuvanjeto na Makedonija na dvata svetski saema na arheologijata vo Pestum i Pariz, istrazhuvanjata i proektot za rekonstrukcija na teatarot vo Skupi, istrazhuvanjata i otvoranjeto muzei na skopskoto Kale i rekonstrukciite na manastirot Zrze i Svetiklimentoviot univerzitet na Plaoshnik.
Arheolozite iznenadeni od otkritijata
Ne ochekuvavme deka kje otkrieme tolku novi lokaliteti – gradovi i tvrdini, mnogubrojni makedonski voeni pozicii, veli Lilchikj za terenskata faza na proektot „Arheoloshki katastar”, koj go sproveduva Arheoloshkiot muzej na Makedonija. So proektot treba na digitalna karta da se vpishat site arheoloshki lokaliteti vo Makedonija, no i celokupnoto kulturno nasledstvo, a sistemot kje bide povrzan so vekje postojniot globalen informaciski sistem (GIS) na Katastarot. – Uspeavme da izvedeme silen terenski del, da dokumentirame 30-ina stari gradovi i tvrdini, od koi nekolku vo ramkite na odbranbenite dzidini se pogolemi od eden hektar. Ne ochekuvavme vakvi otkritija, se istrazhuvalo cel 20 vek, vekje petnaeset godini od 21 vek, a duri sega otkrivame gradovi, tvrdini, mnogubrojni voeni pozicii – veli direktorot na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo. Toa, spored Lilchikj, e i najgolemoto dostignuvanje vo arheologijata i zashtitata na kulturnoto nasledstvo minatata godina. Sledno, spored arheologot, e pretstavuvanjeto na makedonskoto kulturno nasledstvo na dvata saema vo Pestum, Italija i vo Pariz. – Izlegovme so monografii na angliski jazik za kulturnoto nasledstvo vo Makedonija, za arheoloshki i kultni spomenici, crkvi i spomenici od otomanskiot period. Desette monografii vo Pariz imaa iznenaduvachki dobar priem – veli Lilchikj. Prvite deset monografii za kulturnoto nasledstvo koi bea objaveni neposredno pred pretstavuvanjeto na Makedonija na svetskite saemi se prvi od edicijata od 130 takvi publikacii, od koi se ochekuva dvaesetina da bidat objaveni godinava.
Rekonstrukcijata na teatarot vo Skupi ogromen uspeh
Megju pette najvazhni dostignuvanja, spored Lilchikj, se i kapitalnite proekti za istrazhuvanje i rekonstrukcija na Skupi, osobeno na rimskiot teatar. – Sega teche konzervacijata, a kje bide ogromen uspeh da se rekonstruira teatronot, sedishtata na teatarot. Slednata faza e rekonstrukcija na scenskata zgrada, koja bila dvokatna, no vo sredniot vek bila razurnata, a kamenot sekundarno upotreben na skopskoto Kale vo 10 i 11 vek – veli Lilchikj Sleduvaat rekonstrukciite na manastirot vo Zrze, kompleksot na Svetiklimentoviot univerzitet na ohridski Plaoshnik i skopskata tvrdina Kale. – Na Kale lani uspeavme da gi zavrshime Muzejot na predistorijata i Muzejot na otomanskiot period, ostanuva ushte Muzejot na sredniot vek, a godinava kje izvrshime i arheoloshki istrazhuvanja na mestoto na koe e restoranot – veli Lilchikj.
(“Dnevnik”)
So istrazhuvanja vo Dolinata na kralevite kje gi sprechime divite kopachi
– Godinava kje prodolzhime so intenzivni arheoloshki istrazhuvanja na Dolinata na kralevite po techenieto na Bregalnica. Tuka ima iljadnici grobovi, godinava kje pochneme so istrazhuvanja od juzhnata strana. Tamu divi kopachi so decenii rabotele, no, za srekja, uspeale da kopaat samo na mal procent od teritorijata. So prisustvoto na arheolozi na terenot kje gi sprechime nivnite ponatamoshni aktivnosti, koi i onaka se namaleni po policiskite akcii protiv niv – veli Lilchikj.
