Ukinuvanjeto ili ogranichuvanjeto na pravoto na glas na gragjanite na Republika Makedonija koi zhiveat nadvor od zemjata ima potencijal da ja zagrozi vrskata pomegju dijasporata i tatkovinata, se veli vo eden od zakluchocite na studijata naslovena kako „Reshavanje na institucionalnite prepreki za Makedoncite koi zhiveat nadvor od Republika Makedonija”, a izrabotena po narachka na Obedinetata makedonska dijaspora (OMD).
„Vladata na Makedonija treba da vovede poshtensko ili elektronsko glasanje, da otvori povekje konzulati i da formira ministerstvo za dijaspora. Ovie reformi se vekje primeneti i isprobani vo niza drugi drzhavi i se silni politichki instrumenti za zajaknuvanje na demokratijata i ekonomijata na edna nacija”, pishuva vo studijata. Dijasporata predlaga otvoranje na konzulati vo Los Angjeles, Sietl i Hjuston vo SAD, vo Sidnej i Pert vo Avstralija, vo Vankuver vo Kanada i Diseldorf vo Germanija.
Avtorot na studijata e Gavin Kopel koj go analizira ureduvanjeto na ova prashanje vo drugi drzhavi niz svetot.
„Namesto da se otugjuvaat ovie gragjani so nivnoto iskluchuvanje od politichkite procesi, makedonskite vlasti treba da baraat nachini za nivna politichka i ekonomska integracija so tatkovinata. Podlabokata nivna politichka inkorpooracija kje gi ohrabri Makedoncite koi zhiveat vo stranstvo da investiraat vo tatkovinata”.
OMD predlaga glasanje preku mobilni elektronski glasachki kutii ili preku Internet. Dijasporata od Italija od 2001 godina glasa preku poshta. Nekolku zemji ja koristat prednosta na elektronskoto glasanje, pa dijasporata glasa i na lokalnite i na nacionalnite izbori. Vo Brazil dijaposrata elektronski glasa od 1996 godina.
Tehnoloshkite prednosti od neodamna se koristat za vreme na izborite vo Kanada, Norveshka i Indija. Vo Estonija i Holandija mozhe da se glasa i so izleguvanje na izbirachkite mesta, no i preku poshta, preku Internet…
