Ambasadorite na SAD i na EU vo Makedonija, Dzes Bejli i Aivo Orav, mu gi predadoa na premierot Emil Dimitriev kriteriumite spored koi Vashington i Brisel kje kazhat dali ima uslovi da se odrzhat kredibilni izbori ili ne.
Na listata, spored “Utrinski vesnik”, nema ni edno „treba” tuku deset „mora”, so najava deka seto ova mora da se ispolni pred 20 fevruari, koga kje ja kazhat svojata ocenka. Da potsetime, na 24 fevruari treba da se sluchi samoraspushtanjeto na Sobranieto, po shto techat 60 dena do izborite.
Na sredbata vo Vladata, pokraj premierot Dimitriev, bea i ministrite za nadvoreshni raboti i za zdravstvo – Nikola Poposki i Nikola Todorov, kako i Martin Protugjer.
Vo pismoto shto go predadoa ambasadorite, SAD i EU baraat do 19 fevruari DIK celosno da bide obezbedena so personal i finansii; da mora da bidat zavrsheni prvichnite vkrsteni proverki na site relevantni bazi na podatoci za da se dobie slika kolku opsezhen kje bide procesot na prochistuvanje na spisocite, vkluchuvajkji ja i terenskata proverka. DIK, isto taka, mora da ima dovolno vreme i resursi da gi istrazhuva i da odluchuva za nepravilnostite shto kje se otkrijat od proverkata, a mora da postoi i jasna zakonska ramka za navremeno otstranuvanje na iminjata shto ne pripagjaat na izbirachkiot spisok, a naedno da ima mehanizmi kako da se obelezhat tie za koi kje bide potrebna dopolnitelna proverka. Mora da postoi opsezhen i fer mehanizam za razgleduvanje na zhalbite od prochistuvanjeto na spisokot, a toa da go nadgleduva OBSE.
Isto taka, chetirite partii mora da postignat dogovor za mediumskite reformi, a televiziite mora da se usoglasat so zakonskite baranja od chlenot 61 na Zakonot za audiovizuelni uslugi i da obezbedat objektivno i nepristrasno izvestuvanje, kako i ednakov tretman na razlichnite gledishta. Pokraj toa, Brisel i EU smetaat deka mora da bidat prezemeni merki shto kje obezbedat dovolna odvoenost na drzhavata od aktivnostite na politichkite partii, a javnite funkcioneri da dadat jasni izjavi i pismeni instrukcii deka nema da se tolerira nikakov pritisok vrz vrabotenite vo javnata administracija i deka nitu eden gragjanin nema da se plashi za svoeto vrabotuvanje ili primanje socijalni uslugi zaradi poddrzhuvanje ili nepoddrzhuvanje na odredena partija. Verodostojnite tvrdenja za pritisoci i zaplashuvanja kje mora da bidat istrazheni brzo i temelno i soodvetno goneti.
Po sredbata, Bejli i Orav dadoa izjava za javnosta vo koja rekoa deka imale konstruktivna sredba so premierot Dimitriev na koja dale poddrshka za kredibilni izbori.
„Imavme konstruktivna sredba so premierot Dimitriev, vo koja ja povtorivme nashata poddrshka za kredibilni izbori i nashata zalozhba za ponuda na kontinuirana tehnichka i druga pomosh, so cel da se pomogne da se sozdadat uslovi koi kje ovozmozhat takvi izbori.
So dogovorot od Przhino 24 april e utvrden kako datum. Dogovorot, isto taka, gi obvrzuva potpisnicite na strukturni reformi, vkluchuvajkji merki da se obezbedi pogolema sloboda na mediumite, revidiran spisok na glasachite i sproveduvanje na site preporaki od OBSE/ODIHR so cel da se ovozmozhat slobodni i fer izbori. Ostanuva znachitelno rabota za da se ispolnat tie uslovi. Pred raspushtanjeto na parlamentot i ne podocna od 20 fevruari, EU i SAD, vo konsultacii so megjunarodni i lokalni eksperti, zaednichki kje ocenat dali postojat uslovi shto kje vodat do odrzhuvanje na kredibilni izbori na 24 april. Na nashata sredba so premierot gi spodelivme kriteriumite shto kje gi koristime. Isto taka, tie kriteriumi gi spodelivme so partiskite lideri koi go potpishaa dogovorot od Przhino i so koi tesno sorabotuvame povekje meseci. Tie, isto taka, kje bidat dostapni na javnosta.
Nie kje gi ponudime nashite stavovi kako prijateli na Makedonija, zemja koja sakame da vidime kako se razviva vo prosperitetna demokratija vo ramkite na evroatlantskata zaednica.
Na krajot, sepak, zavisi od parlamentot, vladata i vashite politichki lideri da donesat odluki. Tie se odgovorni za vrakjanje na nivnata nacija na evroatlantskiot pat. Nie, isto taka, povtorivme deka gi ohrabruvame site partii, gragjani i organizacii da uchestvuvaat na izborite. Takvoto uchestvo e najdobriot nachin za zajaknuvanje na demokratskite procesi”, reche ambasadorot Bejli.
Pritoa toj gi povika partiskite lideri da se vozdrzhat od napadi na javni funkcioneri chija rabota e da sozdadat uslovi za kredibilni izbori, bidejkji tie imaat teshka rabota za zavrshuvanje.
„Takvata retorika ne e od korist i ja namaluva doverbata deka izborite mozhat da se odrzhat vo uslovi da bidat poshiroko prifateni kako slobodni i fer”, reche Bejli.
