Vo 1993 godina vozduhoplovniot general Erdoan Eznal (Erdoğan Öznal), vo toj mig rakovoditel na Institutot za istorisko i strategisko istrazhuvanje na truskata armija, vo Ankara ja izdade knigata pod naslov “Makedonija ne e Grcija”.
Za nekolku meseci taa kniga beshe prevedena i izdadena vo Republika Makedonija od strana na izdavachkata kukja “Matica makedonska” i predizvika ogromen interes. Vo ovaa kniga na 81 stranici avtorot pretstavuva del od osmanliskite arhivi za granicite na Makedonija vo ramkite na Otomanskata imperija, tabelarni prikazi za brojot na zhitelite, teritorijata kako i popisot na naselenieto od 1904 godina za toa koi narodi zhiveaat vo Makedonija i kolkav e brojot na zhitelite poodelno za sekoj od niv.
Vo knigata “Makedonija ne e Grcija” se opfakja za genocidot vrz Makedoncite od 1913-1918 godina, koj e mnogu pogolem od golgotata vo 1948 godina vo Egejskiot del na Makedonija, pod Grcija.
Generalot Eznal objasni kako doshlo do toa da nastane knigata.
Grcija lazhe koga tvrdi deka vo nea ne zhiveat Makedonci, deka takov narod ne postoi nitu pak deka ima malcinstvo so takvo ime.
“Vo 1993 godina bev shef na operativnite aktivnosti vo turskiot Generalshtab i rakovoditel na Nacionalnoto voeno zdruzhenie na Turcija koe beshe edna od 35-te chlenki na Zdruzhenieto za megjunarodna voena istorija. Bev pokanet vo Grcija na simpozium za Balkanskite vojni, na koj Turcija, kako zemja protiv koja se vodea Balkanskite vojni, beshe centralna tema. Za taa edna nedela, sekade slushav i gledav edna ista rechenica: ‘Makedonija e Grcija’. Taa beshe napishana na broshuri, knigi, na transparenti po ridovite na Atina, ja izgovaraa site Grci. Krenav raka i pred 150 prisutni na simpoziumot rekov: ‘Makedonija ne e Grcija’. Zhena mi za vreme na pauzata me prekori: ‘Prestani, oti Grcite kje te istepaat’. No reakcija nemashe. Site molchea, ne sakajkji da si pravat problemi. Toa ushte povekje me iritirshe. Koga se vrativ vo Turcija rekov deka kje napisham kniga vo koja kje pokazham deka ni istoriski, ni geografski, nitu pak etnichki, Makedonija ne e Grcija”, objasnuva general Eznal.
Knigata ja napishal za pomalku od eden mesec.
“Vednash po objavuvanjeto, na privatna sredba grchkiot atashe vo Turcija me prasha kade da ja najde knigata, no ne mi odreagira. Vo grchkite mediumi pishuvashe – kako mozhe oficijalen pretstavnik na edna drzhava da pishuva vakva kniga, i takvi tekstovi se pojavuvaa so nedeli”, veli Eznal.
Ona shto najmnogu gi zabolelo Grcite e faktot shto, iako stavovite vo knigata ne se na oficijalna Turcija, knigata e pechatena vo pechatnicata na turskiot Generalshtab i so toa dobiva poluoficijalen karakter.
“Koga ja pishuvav knigata bev glaven na voenite istorichari, iako jas ne sum istorichar po vokacija, tuku voen pilot. Vo Voeniot arhiv imav na raspolaganje 8 milioni dokumenti od 1853 godina do 1974 godina. Tamu najdov deka od 1453 godina koga sultanot Mehmed Vtori Fatih go osvoil Istanbul, pa se do pochetokot na 19 vek makedonskiot narod bil ostaven da zhivee pod Grchkata patrijarshija. Bidejkji makedonskiot narod bil pod posebna presija za asimilacija, na 11 mart 1870 na Makedoncite im se dozvolilo da formiraat svoja crkva, shto govori deka Makedoncite i togash bile poseben narod”, veli Oznal.
“Makedonskiot narod istoriski i etnichki e poseben narod”, “Sekoj narod sam si go izbira svoeto ime”, “Makedonskiot jazik e edinstven”, “Grcija go lazhe Balkanot”, “Grchkite aspiracii kon Makedonija”, “Istoriskite, kulturnite i etnichkite vistini na Makedoncite treba da se priznavaat”, se del od naslovite na poglavjata vo knigata.
“Zamenik-drzhavniot sekretar na SAD Strob Talbot vo toa vreme reche: ‘Grcija e noviot bik na Balkanot shto ja napagja Makedonija’. Vo knigata pokazhav deka ne drzhi tezata oti Makedonija bila, e i sekogash kje bide grchka. Grcite velat: Nema makedonska nacija, nema makedonski jazik, Makedoncite se grchki, antichki pleminja, Makedonija e povekje od 4.000 godini kompletno grchka kultura. Antichkite Makedonci se Grci. Segashnite Makedonci se slovenski pleminja, a Makedonija nikogash ne bila drzhava vo istorijata. Jas vo knigata davam kontraargumenti i prashuvam: Koi ste vie da nametnuvate ime. Grcija uspea Makedonija da se imenuva kako ‘Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija’. Vo vreme na Osmanliskata Imperija, Grcija beshe administrativna oblast. Znachi nea sega treba da ja vikame ‘Poraneshna Osmanliska Republika Grcija’ , a istoto vazhi i za Bugarija i za Srbija”, ukazhuva Eznal.
“Vo vesnikot ‘Napredok’ shto izleguva vo Solun, a se pechati na francuski jazik, vo brojot shto izleze na 26 oktomvri 1926 godina, se konstatira deka egejskiot del na Makedonija celosno se pogrchil. Vo golemata enciklopedija na Grcija na stranica 410 se veli:’So vseluvanjeto na Grcite shto se iselija od Turcija vo egejskiot del na Makedonija izvrshivme eden golem patriotski dolg'”, zabelezhal Eznal vo knigata.
Relevantni podatoci za menuvanjeto na etnichkata slika
“Na popisot vo 1904 godina MAkedonci vo Egejskiot del gi imalo 896.494, vo 1913 godina – 329.371, a na popisite vo 1926 i 1940 godina vednash gi snema. Kade otide makedonskiot narod, shto stana so nego?”, prashuva vo knigata Oznal, poagjajkji od brojkite od prviot popis shto vo 1904 go izvrshil generalniot inspektor za Makedonija Husein Hilmi pasha, vo trite dela na Makedonija.
Spored turskite arhivi, turskiot Generalshtab raspolaga so frapantni podatoci za masoven egzodus na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, prisilno proterani vo Bugarija vo periodot 1913-1918. Podocna, do 1924 godina se vrshi “dobrovolna razmena” na naselenie.
Proterani Makedonci od Egejskiot del na Makedonija po naseleni mesta: Kukush 18.989, Seres 11.404, Zrnevo 11.223, Demir Hisar 10.576, Slanik 7.285, Vardarski dolen del 7.257, German 5.195, Drama 4.233, Kesri 3.577, Selanik 1.782, Lerin 1.676, Lagadin 1.581, Zenes 1.442, Meglen 1.233, Voden 449, Kavala 381, Nigri 326, Ber 114, Gjunei 285 itn.
Spored podatocite, samo vo periodot od 1913 do 1928 godina od Makedonija bile prisilno raseleni 86.582 Makedonci vo Bugarija, a na nivnite ognishta doseleni Egipkjani, Evrei i Vlasi. Po ova mozhe slobodno da se kazhe deka Makedoncite go imale vo ovoj vremenski period dozhiveano prviot egzodus. Vo nivnoto proteruvanje bila primeneta sila, a okolu 8.000 Makedonci bile strelani zatoa shto se sprotistavile na progonstvoto.
Spored turskite arhivi Makedonija vo periodot od 1513 godina pa se do 1928 godina se prostirala na teritorija od 69.000 km2 ili potochno 34.000 km2 Egejskiot del na Makedonija, 27.000 km2 Vardarskiot del i 8.000 km2 Pirinskiot del na Makedonija.
“Vo 1990 godina sluzhbite za chovekovi prava vo SAD javno progovorija deka Makedoncite kako shto gi ima vo Republika Makedonija, vo Bugarija i vo Albanija, gi ima i vo Grcija. Iako Grcija beshe besna, ovaa konstatacija za postoenjeto na Makedonci vo ovaa zemja beshe od golema polza svetot da ja doznae vistinata. Ako ne postoeshe ovoj narod i ovaa nacija, zoshto Karamanlis vo 1992 leejkji krokodilski solzi na aerodromot vo Solun reche deka Kiro Gligorov kje se kae za ona shto go veli i shto go pravi”, stoi vo knigata izdadena 1993 godina.
