Iskreniot odnos na vernicite kon manastirot e preduslov za negoviot duhoven procut
Pochituvan igumen Nikodim, kje sakate li na chitatelite da im otkriete neshto od vashata biografija? Kade ste roden, kade shkoluvan?
Vi blagodaram za pokanata i za ukazhanata mozhnost da se zapoznaam i na ovoj nachin da opshtam so vashite chitateli. Sekako deka ne bi mi prechelo, so vas i so chitatelite, da gi spodelam vazhnite punktovi na mojot dosegashen zhivoten pat. Roden sum vo Skopje, vo semejstvo kade shto se pochituvaa tradicionalnite vrednosti i se neguvashe zdraviot patriotski duh. Osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie go steknav vo istiot grad. Vo 2004 g., na Prirodno-matematichkiot fakultet diplomirav Etnologija, a podocna, vo 2009 g., na Pravoslavniot bogoslovski fakultet i Teologija.
Shto se odnesuva, pak, na mojata duhovna biografija, prvite seriozni chekori gi napraviv vo 2000 g., koga Bog me udostoi da ja zapoznaam monashkata zaednica shto monahuvashe vo drevniot manastir Sveto Preobrazhenie Hristovo vo Zrze, Prilepsko. Togash, vo toj ambient go dozhiveav Zhiviot Bog kako Lichnost i Crkvata kako tajna na Bogochovechkata zaednica. Toa bea migovi, koga so nishto zasluzhen se najdov vo pregratkite na Bozhjata ljubov, na shto ne mozhev da ostanam nem i gluv pa posakav da vozvratam, da odgovoram i da prebivam postojano vo ovaa ljubov. Zamonashen sum vo zrzeskiot manastir vo 2003 godina. Vo erogjakonski chin sum rakopolozhen vo 2005 g., a vo 2008 g. vo eromonashki chin. Vo 2014 g., sum postaven za igumen na manastirot Voznesenie Hristovo, Krushevsko, a vo juli istata godina, so blagoslov i vo poslushanie na visokopreosveteniot mitropolit g. Petar sum postaven za igumen na manastirot Sveti Naum Ohridski – Roklin vo Viktorija.
Shto znaevte za Avstralija pred da se reshite da stanete nejzin gragjanin?
Avstraliskiot kontinent otsekogash mi bil posebno interesen, vprochem, kako i celata zemja i se shto e na nea oti e Bozhjo sozdanie i tvar. Prvite pokonkretni i pokvalitetni informacii za Avstralija gi dobiv na studiite po etnologija. Vpechatliva mi beshe kulturata na starosedelcite – aboridzini: nivnata muzika, tanc i slikarstvo. Ona shto posebno me voshituvashe togash, no i sega, e izvonrednata bioloshka raznovidnost i avtentichnost na avstraliskiot zhiv svet i golemiot procent na endemski vidovi vo nego.
Pred da dopatuvam, za zhivotot i prilikite vo ovaa zemja dosta slushav od nashite Makedonci zhiteli na Avstralija, koga tie odvreme navreme kako turisti i poklonici go posetuvaa manastirot Zrze. No, smetam, deka vistinskoto i realno zapoznavanje kje mi pretstoi sega, otkako stapnav na avstralisko tlo. Ona shto na prv pogled me voshituva e shareniloto od narodi i nacionalnosti so svoite posebni kulturi, i dijalogot i komunikacijata megju niv na sekoe pole od zhivotot.
Kako stareshina na manastirot “Sv Naum Ohridski” vo Roklin vie se srekjavate so vernicite od makedonsko poteklo vo drzhavata Viktorija. Kakvi se vashite vpechatoci od tie sredbi i razgovori?
Makedonskata javnost vo Avstralija, voopshto, mi prichini toplo dobredojde i nesebichno gostoljubie. Ovie karakteristichni osobini shto nashiot narod uspeal da gi sochuva daleku od svojata rodna zemja bea radost za mene. Ukazhanata pochit kon mene kako monah, ponudenata pomosh, shto doagjashe rechisi od sekogo, posebno me trognaa oti ushte ednash i na delo se uveriv deka nashite, kade i da se, se mohaljubivi, deka iskreno ja ljubat i sakaat da ja izgraduvaat Crkvata Hristova. Vo sekoja prilika i mesto, pri sekoja sredba, ljugjeto me prifakjaat iskreno i srdechno. Razgovarame otvoreno i se zapoznavame, ednostavno, se trudime zaednichki i vo Hrista da ja gradime doverbata. Iskrenosta i ljubovta na lugjeto so koi se sretnuvam vo manastirot se osnovnata i edinstvenata atmosfera vo koja kje mozham da dejstvuvam i da doprinesuvam soglasno mojot monashki povik.
Dali vekje se adaptiravte vo novata sredina, kako go reshivte problemot so nostalgijata shto ja chuvstvuva sekoj nash chovek?
Mozham da kazham deka po dva meseci prestoj poleka pochnuvam da se prilagoduvam. Ovde sè e mnogu poinakvo: orientacijata, klimata, vozdushniot pritisok, dinamikata… Prijatelite mi velat, da se adaptiram kje mi treba neshto povekje vreme. Da, i jas kako i sekoj Makedonec prirodno i intimno sum povrzan so nashata zemja, i verojatno nostalgijata nikogash nema da prestane. Megjutoa, tuka sum ne po mojata volja ami spored Bozhjata, i toa e olesnuvanje i blagoslov za mene. Najednostavniot pat da stigneme do Hrista, kako shto veli starec Sofronij Saharov, e da sme poslushni, da ne ja nalozhuvame nashata volja no da sakame da bideme vo tekovite na Bozhjata volja. Ova e i sushtinata na hristijanskiot zhivot – da ostvarime duhoven zhivot mislejkji i tvorejkji go ona shto na Boga mu e ugodno. Zatoa moeto srce e spokojno i voopshto ne se boi. Imam potpolna doverba vo Negovata promisla, vo negovata grizha za mene i za Negovata crkva vo ovoj del od svetot.
Kolku manastirot vo Roklin, zaedno so site duhovni institucii vo nego, e oformen i zavrshen, shto se gradi i dograduva?
Manastirot „Sveti Naum Ohridski” vo Roklin e lociran vo eden prekrasen prostor shto pretstavuva izvonredno pogoden ambient za monashki zhivot. Vo manastirot, blagodarenie na zalozhbite i podvizite na sveshtenicite i verniot narod pri MPCO Sveti Ilija – Fuckrej, vekje od poodamna se zavrsheni site gradezhni raboti na manastirskata crkva. Za da bide celosno ukrasena, vo tek e iznaogjanjeto na reshenie za izrabotka na mermeren ikonostas po shto kje sledi i freskozhivopisuvanje na oltarot i naosot.
Znachajno za obnovata na monashkiot zhivot e tekovnoto prestruktuiranje i adaptiranje na postoechkite kapaciteti vo monashki kelii za molitva i prostorii za rabota soglasno opshtezhitelniot monashki tipik. Se nadevam deka ovie gradezhni aktivnosti kje bidat zavrsheni vo planiraniot rok, so shto kje bidat sozdadeni uslovi za postojan prestoj, i so samoto toa, neprecheno odvivanje na liturgiskiot i bogosluzhben zhivot vo manastirot. Se ostanato, planovite za izgradba na nov monashki i gostinski konak vo cvrsta gradba, sozdavanjeto i organiziranjeto na manastirskata ekonomija i oformuvanjeto na celata fizionomija na manastirot, veruvam deka kje dojdat sami po sebe, koga za toa kje se ispolni vremeto. Za sè e potrebno trpenie i strplivost. Za da preuspevame vo ova bogougodno delo, ja imame Bozhjata zakrila, blagoslovot na nadlezhniot arhierej, podrshkata na sveshtenstvoto i na siot narod Bozhji.
Kako se chuvstvuvaat vernicite vo prostorot na ova makedonsko svetilishte daleku od tatkovinata?
Sekoj avtentichen i dosleden manastir pretstavuva otkrovenie na Crkvata i ikona na Carstvoto Bozhjo. Svetosta na ova svetilishte, kako shto go narekuvate, zavisi od merkata kolku nie site zaedno go osvetuvame i go chinime zhivo vo Hrista. Kako stareshina sum zadovolen i blagodaren od ona shto go zateknav. Vo momentot mislam tokmu na iskreniot odnos na vernicite kon manastirot kako kon svoj lichen i zaednichki prostor. Narodot vo manastirskiot krug se chuvstvuva slobodno i rastereteno, kako doma, kako da gazi i prebiva vo svojata zemja.
Vernicite, pa i site dobronamerni posetiteli, vo srceto na manastirot ja imaat crkvata posvetena na patronot Sveti Naum Ohridski kade se sluzhi Bozhestvenata liturgija. Mojata najgolema zhelba, molba i molitva e site lugje i posetiteli da go pochituvaat blagosloveniot red, i koga kje bidat vo mozhnost da uchestvuvaat na Evharistijata i bogosluzhbite, zashto toa e bogatoto nasledstvo ostaveno nam, od Hristos, od apostolite, od svetite otci i od svetiot Naum Ohridski. Liturgiskiot vreme-prostor e nasheto duhovno prostranstvo, kade shto site nie, izmoreni i obremeneti od zhivotnite grizhi kje se rastovarime, kje go najdeme nashiot spokoj i mir i sè shto nie e potrebno. Prochitanoto Evangelie i primenoto Slovo na nedelnata liturgija ja osvetuvaat celata nasha sedmica. Nekolkute minuti vo koi kje se pomolime go osvetuvaat nasheto vreme oti zapochnuvame da razgovarame so Boga. Gradejkji ja relacijata so Boga ja gradime i pravilnata relacija so sebe si, so nashite blizhni i so site lugje. Vo manastirot duri i po otsluzhuvanjeto na bogosluzhbata nie prodolzhuvame da liturgisuvame. Blagodarstveniot etos i ponatamu prodolzhuva da pulsira, stanuva nachin na postoenje i smisla, a Bozhjoto prisustvo stanuva realen opit vo zhivotot. Ova bi sakal da e zalogot shto vernite kje go ponesat od manastirot i vo svoite domovi.
Ova e vtor nash manastirski kompleks na teritorijata na Avstralija ili tret? Shto se predviduva vo idnina na planot na monashtvoto vo ovaa eparhija?
Monashkiot zhivot vo eparhijata e obnoven so blagoslov na visoko preosveteniot mitropolit g. Petar, kako del od negovite zalozhbi za organiziranjeto na duhovniot zhivot na nashata eparhija. Prviot zhiv manastir e manastirot Sveti Prohor Pchinski vo Donibruk, vtoriot e manastirot Sveti Naum vo Roklin, a kolku shto mi e poznato, vo podgotovka e i tret – manastirot Sveta Petka vo Kembla Grandz, se razbira, so cel i ovoj manastir da bide zhiv, a toa znachi da bide dom i zhivealishte na monasi, ili monahinji.
Monashtvoto e cenet dar na Crkvata. Telo od nejzinoto Telo, nejzina pofalba. Toa ne pretstavuva samostoen organizam i institucija nasproti Crkvata, tuku primer i obrazec na sobornata duhovnost koja zaedno so episkopot, ostanatiot k
lir i narodot Bozhji ja gradi istata taa Crkva. Monashtvoto vo edna lokalna crkva i eparhija pretstavuva kriterium za nejzinata duhovna zrelost i plodnost, za nejzinoto poslanie i podgotvenost da svedochi za pobedata nad smrttta i za voskresenieto, za ischekuvanjeto na Carstvoto Bozhjo i vechniot zhivot.
Igor Pavlovski
