Ohrid od 12 juli se do 20 avgust kje gi zhivee svoite 40 dena vozbuda shto gi nosi festivalot „Ohridsko leto” – najgolema i najrenomirana muzichko-scenska manifestacija vo Republika Makedonija.
Godinashnoto izdanie beshe svecheno otvoreno vo Antichkiot teatar so najpoznatite italijanski i francuski arii za sopran i tenor, vo izvedba na romanskite umetnici Elena Moshuc i Kalin Bratesku.
Festivalot za otvoren go proglasi pokrovitelot na manifestacijata, pretsedatelot na drzhavata Gjorge Ivanov, koj ja iskorsti mozhnosta na umetnicite shto kje bidat del od festivalskata magija da im posaka koga kje zaminat so sebe da gi ponesat sekjavanjata na Ohrid kako makedonsko ogledalo na evropskata kultura.
Ivanov istakna deka od vecherta pa natamu svetot e vo Ohrid i Ohrid e vo svetot i ova zaemno prebivanje zapochne so univerzalniot jazik na muzikata…
– Toj jazik ne se preveduva, bidejkji sekoja dusha neposredno go razbira. Muzikata i umetnosta sekogash mu pomagale na chovekot i koga e slab da bide silen, i koga e siromashen da bide bogat, i koga e vo prangi da bide sloboden, i koga e isplashen da se ohrabri. Vo toj jazik na vistinata nema prostor za lagata. Vo toj jazik na ljubovta, nema prostor za omrazata. Vprochem, i dvete najpoznati pesni vo istorijata na svetot se posveteni tokmu na ljubovta. Pesnata nad pesnite, napishana od starozavetniot Solomon, i himnata za ljubovta sostavena od novozavetniot Pavle, reche Ivanov.
Pretsedatelot ushte potseti na zborovite na eden od tatkovcite na Evropa, Zhan Mone, koj rekol deka ako Evropa treba odnovo da se sozdava, togash treba da se zapochne so kulturata, so umetnosta.
– Ovaa misla na Mone se odnesuva ne samo na Evropa, tuku i na site geostrategii shto se krojat vo svetskite centri na mokj, osobeno imajkji predvid deka godinava se slavat 70 godini od Univerzalnata deklaracija na chovekovite prava. A edno od tie prava e i pravoto na uchestvo vo kulturata i uzhivanje vo umetnosta, poracha Ivanov.
Vo ime na uchesnicite na Festivalot umetnichkata poraka ja prenese akterot Nikola Ristanovski, koj reche deka umetnosta nema da go spasi svetot, oti site nejzini muzi verojatno ne mozhat da go napravat mnogu podobar nitu mnogu popraveden zhivotot vo nego, no istovremeno zabelezha deka zhivotot bez umetnost e daleku potezhok.
Povekje od 800 umetnici od 27 zemji od celiot svet narednite mesec i polovina kje muziciraat, glumat, sozdavaat umetnost na nekolkute festivalski sceni vo Ohrid. Kako posebni dozhivuvanja na 58-to festivalsko izdanie se ochekuvaat koncertite na pijanistot Nikolaj Luganski, chelistot Aleksandar Knjazev, violinistot Sergej Krilov, potoa pijanistot Aleksandar Madzar, virtuozot na usna harmonika Antonio Serano, akapela-sekstetot „D’Kvin Siks” od Velika Britanija, kako i nekolku koncerti shto kje se realiziraat vo sorabotka so ambasadite vo Makedonija. Tradicionalnata Polska vecher na festivalot kje donese koncert na barokniot ansambl „Vroclav”, vo ramki na Francuskata vecher kje nastapat svetski poznatiot pijanist Mishel Burdonkle i negoviot sin Nikolas, a vo sorabotka so Ambasadata na Shpanija vo Skopje kje nastapi sopranistkata Eugenija Boiks i pijanistkata Ana Ferer.
Dramskata programa kje ponudi teatarski kreacii od domashnite teatarski kukji, kako i gostuvanja na teatri od Srbija, Hrvatska i Slovenija.
Festivalot e del od semejstvoto na Evropskata asocijacija na festivali ushte od 1994 godina, koga i oficijalno zachekori kon ostvaruvanje na misijata – kulturna Evropa so zaednichki vrvni kulturni vrednosti.
„Ohridsko leto” denes pretstavuva golemo dostoinstvo i iskluchitelna kulturna pridobivka za Ohrid i Republika Makedonija, manifestacija koja na najdostoinstven i najreprezentativen nachin ne promovira shirum svetot.
