Do Sobranieto na Republika Makedonija vo zakonskiot rok pristignale sedum amandmani na predlog-amandmanite na Ustavot i toa dva od Alijansa na Albancite, eden od BESA, eden od pratenikot od SDSM Muhamed Zekiri i tri od Nezavisnata pratenichka grupa na VMRO-DPMNE i koalicijata. Amandmani ne podnele pratenichkite grupi na opoziciskata VMRO-DPMNE, DUI i SDSM.
Zijadin Sela i Surija Rashidi od Alijansa na Albancite imaat eden amandman na Ustavniot zakon za sproveduvanje na ustavnite amandmani so koj baraat vo chlenot 2, stav 2, zborovite „makedonsko/gragjanin…” da otpadne “makedonsko”, a vo obrazlozhenieto navele deka toa se bara za da se ovozmozhi ednakvost vo izrazuvanje na drzhavjanstvoto na site gragjani na Republika Makedonija.
Pratenicite na BESA, Fadil Zendeli i Teuta Bilali, isto taka baraat intervencija vo istiot stav na ustavniot zakon, no tie predlagaat ovoj stav da glasi: „Od denot na vleguvanje vo sila na amandmanot XXXIII, gragjanite na Republika Severna Makedonija imaat drzhavjanstvo na Republika Severna Makedonija”.
Amandman za istiot stav od chlenot 2 na Ustavniot zakon ima podneseno i Muhamed Zekiri od SDSM. Ovoj pat negovoto baranje e doprecizranje na stavot so toa shto na krajot na rechenicata da se dodadat zborovite „shto ne ja opredeluva nitu pak ja prejudicira etnichkata pripadnost na gragjanite”.
Slichen amandman na ovoj ima podneseno i Nezavisnata pratenichka grupa na VMRO-DPMNE i koalicijata. Tie predlagaat vo chlenot 2, stav 2, po zborot „Makedonija” da se dodadat zborovite „so shto ne ja predodreduva etnichkata pripadnost na gragjanite”. Amandmanot go predlgaat, kako shto naveduvaat vo obrazlozhenieto, za da se postigne distinkcija megju drzhavjanstvoto i etnichkata pripadnost na site gragjani na Republika Makedonija. „Ovoj amandman dokazhuva deka ne sme i nema da bideme Severnomakedonci, tuku sme i kje bideme Makedonci, kako shto i drugite pripadnici se i kje bidat Albanci, Vlasi, Srbi, Romi, Boshnjaci i drugi”, pishuva vo obrazlozhenieto potpishano od Elizabeta Kancheska-Milevska, Nola Ismajloska-Starova, Vladanka Avirovikj, Emilija Aleksandrova i Zekir Ramchilovikj.
So vtoriot amandman na Sela i Rashidi od Alijansa na Albancite se bara vo Ustavniot zakon za proglasuvanje na amandmamnite da se dodade chlen 1-a i predlagaat toj da glasi: „Drzhavnata granica na Republika Makedonija e nejzinata postojna granica so Republika Albanija, Republika Bugarija, Republika Grcija, Republika Srbija i Republika Kosovo”. Vo obrazlozhenieto tie, megju drugoto, naveduvaat vakvo neshto e neophodno bidejkji Republika Makedonija ja priznala Republika Kosovo.
Pratenicite od Nezavisnata pratenichka grupa imaat podneseno amandman so koj baraat menuvanje na chlenot 1 stav 2 od ustavniot zakon i predlagaat toj da glasi: „Amandmanite od XXXIII do XXXVI na Ustavot na Republika Makedonija ne proizveduvaat pravno dejstvo, ne vleguvaat vo sila i se nevazhechki dokolku vednash ne se ispolnat uslovite utvrdeni vo stavot 1 na ovoj chlen”. Amandmanot go predlagaat so cel da se zagarantira pozicijata na Republika Makedonija vo sproveduvanjeto na Prespanskiot dogovor i Protokolot za NATO.
Isto taka tie imaat i tret amandman so koj se predlaga vo chlen 1, stav 2, od Ustavniot zakon na krajot na rechenicata se dodavaat zborovite „i Sobranieto na Republika Makedonija vednash pristapuva kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija”. I ova Nezavisnata pratenichka grupa na VMRO-DPMNE i koalicijata go predlaga, kako shto se naveduva, so cel da se zagarantira pozicijata na Republika Makedonija vo sproveduvanje na Konechnata spogodba.
Seobraniskata Komisija za ustavni prashanja kje gi razgleda amandmanite vo slednite denovi, dodeka plenarnata sednica se ochekuva da bide zakazhana od 9 januari slednata godina.
Ova e treta i posledna faza od ustavnite izmeni koi se pravat soglasno Dogovorot od Prespa.
Glasanjeto za izmena na Ustavot e najavena za 15 januari.
