Nov muzej na voda kje bide podignat vo Dojranskoto Ezero, slichen na “Zalivot na koskite” na Ohridskoto Ezero. Kje bide rekonstruiran praistoriski lokalitet, sluchajno otkrien na bregot na ezeroto pred pet godini.
No, bidejkji originalnata lokacija e vo granichniot pojas pomegju Makedonija i Grcija, nevozmozhno e muzejot da bide podignat na originalnata lokacija. Zatoa arheolozite so lokalnata samouprava na Dojran tragaat po soodvetno mesto kade shto kje bide podignata novata atrakcija.
Spored m-r Zoran Rujak, arheolog i direktor na Zavodot za zashtita na spomenicite na kulturata na Strumica, kje bidat podignati chetiri praistoriski objekti i edna mandra.
– Taka kje go povrzeme minatoto so segashnosta. Objektite kje bidat vo vodite na ezeroto, a do niv kje vodi most. Na bregot kje se naogja mal muzej vo koj kje bidat izlozheni naodite od naselbata. Vo ramkite na muzejot kje raboti i suvenirnica, kade shto posetitelite kje mozhat da kupat kopii na pointeresnite naodi, reklamen i struchen materijal – objasnuva Rujak za “Dnevnik”.
Ova e eden od proektite shto godinava kje bidat finansirani od budzetot na Ministerstvoto za kultura, a godinava e predvideno da se izraboti proektot.
Rujak veli deka pokraj istrazhuvanjata, edna od osnovnite dejnosti na sekoj arheolog i instituciite shto se bavat so zashtita na kulturnoto nasledstvo e soodvetno da se prezentira i priblizhi do poshirokata javnost.
– Imavme iskluchitelnite rezultati od nekolkugodishnite arheoloshki istrazhuvanja na praistoriskata nakolna naselba na mesnosta Mrdaja vo Star Dojran. So rekonstrukcija na nekolku praistoriski objekti mozheme da ponudime novi i interesni sodrzhini, koi dopolnitelno kje generiraat novi turisti vo Dojran – veli Rujak.
Naselba od 1200 – 1000 godina pred novata era
Kako primer toj ja posochuva nakolnata naselba Mikjov Grad od Zalivot na koskite vo Ohridskoto Ezero. Ogromni se pridobivkite od ovoj lokalitet vo poslednite godini.
– I ova kje bide svoeviden muzej na voda, podignat pokraj bregot na Dojranskoto Ezero, vo krajbrezhniot pojas. Mislam deka na ovoj nachin, pokraj letniot turizam kje go zazhiveeme i kulturniot turizam vo Dojran – veli Rujak.
Lokalitetot e otkrien sosema sluchajno. Vo 2012 godina pochnale gradezhni raboti za da se proshiri plazhata na voenoto odmoralishte vo Mrdaja, Star Dojran. So iskopite se pojavile arheoloshki ostatoci na grncharija, kolci od objektite i drugi naodi.
– Po uvidot shto go napravivme, istata godina pochnaa zashtitni arheoloshki istrazhuvanja, koi zaedno gi sproveduva Zavodot i muzej od Strumica i gevgeliskiot muzej. Rabotevme vo iskluchitelno teshki uslovi, kon krajot na noemvri i dekemvri. Istrazhuvanjata prodolzhija i vo narednite dve godini. Gi proshirivme iskopite i istrazhivme povrshina od povekje od 150 kvadratni metri – veli toj za “Dnevnik”.
Istrazhuvanjata pokazhale iskluchitelno interesni rezultati. Spored materijalnite ostatoci, naselbata egzistirala kon krajot na bronzenata epoha, 1200 – 1000 godina pred novata era, vo preminot pomegju bronzenoto i zheleznoto vreme.
– Toa bilo vreme ispolneto so preselbi, voeni pohodi i nasilstva. Voopshto ne e chudno shto togashnoto naselenie baralo zasolnishte vo vodite na Dojranskoto Ezero. Materijalnata kultura pronajdena vo naselbata zboruva za protopajonski supstrat, koj podocna, vo tekot na razvienoto zheleznoto vreme, kje ja oformi pajonskata kultura. Istrazhuvanjata dadoa neprocenlivi podatoci, ne samo za naselbata, nejzinata postavenost i organizacija, tuku i za red drugi znachajni podatoci shto se odnesuvaat na ekonomijata, zanaetchistvoto, duri i za estetskite kriteriumi na togashnoto naselenie. Istrazhivme tri celi objekti i eden delumno unishten. Objektite gi prepoznavavme spored koncentracijata na kolci vrz koi bile podigani objektite za domuvanje. Vo vremeto koga naselbata bila aktivna, objektite se naogjale nad povrshinata na ezeroto. Pod niv pronajdovme mnogu naodi, koi pagjale vo ezeroto i nikogash ne bile izvadeni. Taka, naogjavme mnoshtvo grncharija, pa duri i celi sadovi, raznorazni predmeti upotrebuvani vo sekojdnevieto i domakjinstvata: nozhevi, srpovi, jadici i sekirki izraboteni od bronza – veli Rujak.
Kje bide eden od najprepoznatlivite belezi na Dojran
Kako izgledala naselbata vo preminot od bronzenoto vo zheleznoto vreme? Rijak veli deka idejata na celiot proekt e da se napravi shto poverna rekonstrukcija na originalnata naselba. Pritoa, pokraj arheoloshkite, kje se posluzhat i so etnoloshkite podatoci.
– Se do neodamna ribarite od Dojranskoto Ezero gradele mandri. Taka lovele riba na sosema originalen nachin, so pomosh na kormorani. Mandrite kje ni posluzhat kako osnova za podiganjeto na praistoriskite objekti. Dojranskata praistoriska naselba, za razlika od ohridskata, bila sostavena od povekje poedinechni objekti, koi pomegju sebe bile povrzani so visechki movchinja – veli Rujak.
Ova kje bide treta rekonstrukcija na predistoriska naselba vo Republika Makedonija, po Tumba-Madzari vo Skopje i Zalivot na koskite vo Ohridsko Ezero. Na prashanjeto kolku ovoj nachin na prezentacija pridonesuva za promocijata na nasheto kulturno nasledstvo. Rujak veli iskustvata pokazhaa deka interesot kaj posetitelite e golem.
– Tie sekogash baraat novi, nevoobichaeni i interesni sodrzhini. Rekonstruiranite naselbi belezhat i golem finansiski priliv. No, ako ne se vkluchi privatniot sektor, osobeno turistichkite agencii i operatori, nema da gi ostvarime posakuvanite rezultati. Osnovnata ideja e da go vkluchime kulturnoto nasledstvo vo lokalniot ekonomski razvoj na regionot. Zatoa ovoj proekt kje bara angazhman i na lokalnata samouprava, na gragjanite na Dojran i poshiroko. So pravilna strategija na opshtinata mislam deka ovaa naselba kje prerasne vo eden od najprepoznatlivite belezi na Dojran – deciden e Rujak. (“Dnevnik”)
(“Дневник”)
