Ovaa godina se navrshuvaat tochno 123 godini od osnovanjeto na Makedonskata revolucionerna organizacija (podocna TMORO i VMRO). Na 5 noemvri (23 oktomvri star stil) 1893 vo kukjata na Ivan Hadzi Nikolov vo Solun, zaedno so nego Hristo Tatarchev, Dame Gruev, Petar Pop Arsov, Andon Dimitrov i Hristo Batandziev gi postavija osnovite na organiziranata makedonska revolucionerna borba
Po povod 23 Oktomvri, Denot na makedonskata revolucionerna borba, na svechenosta vo “Makedonskata opera i balet” se obrati premierot Emil Dimitriev. Pred pretsedatelot na drzhavata Gjorge Ivanov, pretsedatelot na Sobranieto Trajko Veljanoski, prisutnite ministri, pratenici, pretstavnici na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, diplomatskiot kor i verskite zaednici, profesori, gradonachalnici, direktori na drzhavni institucii i drugi gosti, Dimitriev napomena deka sega, koga slobodata e ostvarena i ja imame, koga Makedonija e samostojna i nezavisna drzhava, treba da ja pochituvame i da ja branime. Toj poracha deka na gragjanite im e preku glava od politichkata kriza i deka od niv zavisi koj kje bide ishodot od izborite na 11 dekemvri.
– Na 11 dekemvri treba da imame praznik na demokratijata. Izborite mora da bidat praznik na demokratijata i jas veruvam deka site nie imame kapacitet da ja realizirame ovaa cel, potencirashe premierot Dimitriev na Svechenata akademija.
– Toa se, reche, tie pet minuti vo koi gragjaninot zad paravanot, slobodno, fer i demokratski treba da im ja isprati porakata na politicharite, da ima kazhe shto misli, shto vrednuva, da kazhe koj e odgovoren za politichkata kriza, koj podobro raboti, koj povekje raboti, koj e povekje prisuten vo vasheto mesto, koj ima podobra programa za vas i podobruvanje na vashiot zhivot i vo koj povekje veruvate i vo kogo imate doverba. Donesete ja taa odluka mirno i dostoinstveno kako shto mu dolikuva na nashiot narod, i odberete ja najdobrata od ponudenite alternativi, alternativata koja mozhe da go napravi vashiot zhivot podobar, istakna Dimitriev.
Spored nego, po 11 kje dojde 12 dekemvri i zhivotot treba da prodolzhi. Ne sme mnogu za da si dozvoluvame luksuziranje so podelbi, zakrvuvanja i nesoglasuvanja. Partijata koja kje osvoi pomalku glasovi treba da mu chestita na pobednikot i toa da go prifati kako poraka od narodot. Partijata koja kje pobedi na izborite treba da ima pochit za porazeniot.
– Revanshizmi ne smee da ima. Podelbi ne smee da ima. Podmetnuvanjata, mestenkite, destrukcijata i krizata treba da ischeznat i kje ischeznat. Da stapat na scena vrednostite, sorabotkata, pochituvanjeto, uvazhuvanjeto, prijatelstvoto. Samo taka site nie obedineti, vmrovci i sdsmovci, od dui i od dpa, socijalisti i liberali, Makedonci, Albanci, Turci, Romi, Srbi, Vlasi, Boshnjaci, so demonstracija na jasno i cvrsto zaednishtvo kje mozhe da gi ostvarime strateshkite celi i opredelbi za koi se zalagame i vo koi veruvame, reche premierot.
Hendikepot od krizata, dodade, treba da go pretvorime vo prednost.
– Mozhe da imame politichki razliki i toa e dobro za demokratijata, no treba gragjanski obedineti da rabotime za podobro utre na nashata zemja. I vlasta i opozicijata. Goce Delchev veleshe deka treba da ja barame verbata za uspeh vo sebe i vo drugite. Ako ja imame da ja razbudime, ako ja nemame da ja sozdademe, predochi Dimitriev.
Spored nego, ako pred krizata mozhevme da imame visoki stapki na rast mozhe da gi imame i posle krizata, ako pred krizata otvorivme desetici iljadi novi rabotni mesta i po krizata mozheme da otvorime dopolnitelni desetici iljadi rabotni mesta, ako pred krizata so golem elan zapochnavme da gradime tri novi avtopati, i posle krizata treba ushte najmalku tri avtopati da pochneme da gradime, ako pred krizata realiziravme nad 3.000 proekti i po krizata treba da prodolzhime so isto tempo, ist pristap i so isti efekti, duri i ushte povekje od toa, pogolem broj na proekti i povekje korist za lugjeto i po obem i po vrednosti.
– Veruvam deka nie toa go mozheme i toa na delo kje go pokazheme. Nie – gragjanite na Republika Makedonija od site nacii i site veri, od sekoj pol i od sekoja partija, zakluchi premierot Emil Dimitriev vo obrakjanjeto na Svechenata akademija po povod 23 Oktomvri.
Gragjanite na Republika Makedonija se nositeli na suverenitetot na ovaa zemja i toa prirodno i politichko pravo nikoj ne mozhe i ne smee da se obide da vi go ogranichi, da vlijae na nego ili pak da go poprechi. Na pretstojnite izbori vie odluchuvate. Vie i nikoj drug. Nitu partiite, nitu specijalnite organi, nitu instituciite. Vie gragjanite ste nad site ovie kategorii.
Dimitriev poracha i deka Javnoto obvinitelstvo i SJO deka treba da rabotat vo interes na gragjanite, a ne pod politichka agenda.
