Pishuva Dzejms Petifer
Vo svojot govor od 15 april 2018 godina, kako shto pishuva atinskiot vesnik „Katimerini”, Generalniot sekretar na NATO, Jens Stoltenberg gi povika Grcija i Turcija da gi podobrat megjusebnite odnosi i izjavi deka nivnite momentalni problemi, koi dovedoa do voena zhrtva minatata nedela, ne se problem na NATO.
Na prv pogled ova e razumno gledishte od istaknata megjunarodna lichnost, gledishte koe treba da se pochituva. No ova gledishte nuzhno kje go predizvika prashanjeto „za shto, vsushnost, sluzhi NATO?”, koga dve chlenki na NATO vo regionot na istochniot Mediteran mozhebi se priblizhuvaat kon poshirok konflikt, spored mnogumina nabljuduvachi. Vo ovoj kontekst nesrekjnite ministri za nadvoreshni raboti na Makedonija i Grcija go prodolzhuvaat procesot na iscenirani sostanoci, na koi edinstvena agenda e serija mozhni opcii za imeto, od koi povekjeto se vo optek barem deset godini i koi se navredlivi za pogolem del od zhitelite na dvete zemji.
Da bea tenziite pomali vo regionot mozhebi ova i nemashe da bide tolku bitno. Diplomatite se tie koi se zadolzheni za razgovori vo megjunarodniot svet i nim im e potrebno neshto za shto kje razgovaraat. No, prashanjeto za imeto ne e toa vo momentov. Povrzanosta so mozhno chlenstvo vo NATO se pretstavuva kako lek za site bolesti na makedonskata javnost, a sekoj so detalno poznavanje na situacijata na terenot znae deka toa ne e tochno. Zemjata e bliska so NATO mnogu godini. Lichno se sekjavam na intervju so poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov vo 1994 godina, koga se razvivashe krizata so Kosovo, vo koe go prashav koj e negoviot plan ako krizata se vloshi i zapochne napliv od begalci. Toj odgovori deka na krajot Makedonija ne bi imala mnogu opcii osven da sorabotuva so NATO, shto i se sluchi, na golema chest na narodot, so otvoranje na ogromni kampovi na mesta kako Chegrane za onie koi begaa od vojnata.
Vo post-konfliktniot period zemjata isto taka imashe dobri odnosi so NATO, osobeno preku prakjanje na peshadija vo megjunarodnite koalicii. Zatoa NATO nema nekoja osnova za poplaki vo odnos na makedonskiot pridones kon vojnata protiv terorizmot i megjunarodnata bezbednost. Vakvite politiki sekako mozhat da prodolzhat pod koja bilo idna makedonska vlada ako taka saka narodot. Golemiot pritisok koj se upotrebuva kon elitata na Makedonija da go smeni imeto za da se obezbedi polnopravno chlenstvo vo EU i NATO e ne samo moralno bespraven, tuku i destabilizirachki vo pogled na regionalnite odnosi.
Pozadinata na pritisokot od EU i NATO e neprijatna i na drugi nachini. Dvete zemji se tretiraat kako adolescenti od strana na „vozrasnite” chlenki na EU i NATO, a vistinata e deka i dvete zemji tivko storile dosta na bilateralen plan za podobruvanje na odnosite. Lugjeto od Republika Makedonija patuvaat na odmor vo Grcija i rabotat bez problemi, lugjeto od Grcija posetuvaat mesta kako Ohrid, ubavo si pominuvaat i se dobredojdeni. Sepak, postojat seriozni prashanja za chovekovite prava, kako shto se upotrebata na makedonskiot jazik i kulturnata politika vo severna Grcija, i tie treba da se reshat. Poznato e deka Evropskiot sud za chovekovi prava, Evropskata komisija protiv rasizam i netoleracija, kako i samite Obedineti nacii vo povekje navrati baraa Grcija (i Bugarija) itno da go priznaat svoeto golemo makedonsko malcinstvo – kako Makedonci – i da prestanat da gi progonuvaat. Osnovnoto priznavanje na osnovnite chovekovi prava na edna etnichka grupa e ochigleden nachin da se podobrat megjusebnite odnosi, a ne da se vloshat, kako shto tvrdat Grcija i Bugarija.
Pochnav da patuvam i da prouchuvam vo Makedonija i regionot pred povekje od trieset godini, otkako prvpat go posetiv Skopje vo 1968 kako student na Oksford, so cel da pomognam pri rekonstrukcijata po zemjotresot. Se sekjavam na padnatite crkvi i minarinja po ulicite koi lezhea vo kupishta shut kako da beshe vchera.
Niz godinite, vladite vo Makedonija storija mnogu so shto mozhat da se gordeat, a mnogu skoreshni dostignuvanja se zaboravija od strana na megjunarodnite zapadni diplomati postojano obzemeni so spletkarenje i od strana na nivnite glasnogovorici. Na primer, vladata na Gruevski i na VMRO-DPMNE mnogu podobro se spravi so megjunarodnata bankarska kriza otkolku Grcija, so razumna politika koja sekako negativno se odrazi na standardot na zhiveenje, no koja donese i stabilnost. Silna centralna vlada beshe neophodna za ova. Ovoj fakt voopshto ne postoi vo segashniot diskurs. Ima i drugi nepravdi. Pritisokot od Berlin da se prifatat iljadnici ekonomski migranti e osobeno nepravichen so ogled na toa deka tokmu germanskata politika e taa koja ja predizvika krizata.
Kako treba da se prekinat pregovorite? Makedonskata vlada i povekje od dovolno slusha od ne-Makedonci shto treba da se pravi, osobeno od megjunarodni figuri chija vistinska lojalnost mozhebi lezhi na druga strana. Nerado komentiram, no mi se chini deka najdobro bi bilo, kako suverena i slobodna drzhava, Makedonija da gi prekine pregovorite za imeto zashto ne postoi dobro vreme da se reshi prashanje vo koe edna zemja ili etnichka grupa ne go priznava pravoto na postoenje na druga zemja. Ova e poentata na kampanjata na makedonskoto megjunarodno dvizhenje za chovekovi prava „Nasheto ime e Makedonija”.
Namesto toa, Makedonija i Grcija mozhat da go prodolzhat postepeniot proces na podobruvanje na megjunarodnite odnosi sluchaj po sluchaj. Isto taka, po moe mislenje, so ogled na nesrekjnata istorija na stransko meshanje vo Makedonija – centralniot faktor vo segashnata kriza – vladata ne bi trebala da odolgovlekuva vo proglasuvanje persona non grata i odzemanje na diplomatski i drugi vizi na lica za koi kje se pokazhe deka dejstvuvale sprotivno na interesite na zemjata. Ako ima lica vo visokite eshaloni na segashnata vlada koi spagjaat vo ovaa kategorija, togash toa e prashanje za makedonskiot narod a ne za strancite, kako kje dejstvuvaat.
(Profesorot Dzejms Petifer e avtor na edinaeset knigi za Balkanot po Otomanskata Imperija i predava na Univerzitetot Oksford, Velika Britanija)
