Nauchnite rezultati od arheoloshkite istrazhuvanja na ranoantichkiot grad Bilazora vo ovchepolskiot lokalitet Gradishte-Knezhje se publikuvani vo knigata „Antichka Bilazora – prestolnina na nezavisnite Pajonci”. Monografijata beshe promovirana na Megjunarodniot slavjanski unverzitet vo Sveti Nikole, koj e izdavach zaedno so Narodniot muzej od Sveti Nikole.
Avtor na knigata, objavena na makedonski i ruski i na makedonski i angliski jazik, e prof. d-r Dragi Mitrevski. Toj ja predvodi istrazhuvachkata ekipa koja vo izminatite osum godini intenzivno raboteshe na lokalitetot na koj od 7 do 2 vek p.n.e postoel antichkiot Bilazora – najgolem grad vo Pajonija koj bil i nejzina prestolnina vo 5 i 4 vek p.n.e. Vo istrazhuvanjata na lokalitetot uchestvuvaa i studenti od Drzhavniot univerzitet Tambov vo Rusija.
Avtorot Mitrevski reche deka celta na izdanieto e sekoj da znae barem osnovni raboti za gradot Bilazora koj ima reprezentativna arhitektura i tehnika na gradenje i ukrasuvanje kakvi shto nema ni denes. Pokraj za promocija na opshtinata, knigata kje bide korisna za arheolozite koi, reche toj, nema da chekaat 10-20 godini za pubikacija od istrazhuvanjeto, a so nea kje se izbegnat shpekulacii i netochni informacii za ovoj lokalitet, kako na primer negovoto pogreshno povrzuvanje so Veles.
– Knigata ne e najvazhnata rabota, tuku najznachajno e toa shto se otvora nov pristap vo odnos kon kulturnoto nasledstvo, nov nachin na sorabotka na povekje institucii i toa shto site kje imaat benefit. Porano arheologijata i kulturnoto nasledstvo se dozhivuvaa kako potroshuvach koj troshi, a ne nosi pari. Celta na ovaa kniga e da go kazhe sprotivnoto, reche Mitrevski.
Se ochekuva po celosnoto istrazhuvanje lokalitetot da stane turistichka atrakcija za domashni i stranski posetiteli. Za taa cel Opshtina Sveti Nikole napravi asfaltiran pat do lokalitetot, informirashe gradonachalnikot Zoran Tasev. Jordan Gjorchev od Slavjanskiot univerzitet dodade deka otkrivanjeto na lokalitetot za javnosta kje donese mnogu lugje kako shto Bilazora, reche toj, bila top-destinacija vo antikata.
Na promocijata se obrati i atasheto za kultura vo Ruskata ambasada Mihail Lushin koj podvleche deka uchestvoto na ruski studenti vo istrazhuvanjata ushte povekje ja prodlabochuva sorabotkata megju dvete, kako shto reche, bratski i duhovno bliski zemji. Posochi i na tekovite „Denovi na duhovnata kultura” koi vo Makedonija gi organizira Ambasadata na Rusija, naglasuvajkji ja i nesebichnata pomosh od Ministerstvoto za kultura na RM vo nivoto organziranje.
Na lokalitetot Bilazora kontinuirano vo fazi postoele chetiri grada eden vrz drug, a kako prestolnina na nezavisnite Pajonci opstojuvala vo 5 i 4 vek p.n.e., kako i vo 3 vek p.n.e no togash vekje bila urnata vladetelskata palata.
Od 5 do 3 vek p.n.e. bila nezavisna pajonska drzhava so svoja dinastija i vladeteli shto kovale svoi moneti, imale svoja politika i ritualno se krunisuvale vo vodite na Bregalnica.
Lokalitetot e istrazhen okolu 60 % i dosega se otkrieni ostatoci od pet gradbi so bogata freskodekoracija – vladetelskata palata, kulten bazen shto sluzhel za vodosnabduvanje, fortifikaciski sistem okolu akropolata i objekt od javen karakter koj bil stoa, hram ili imal druga namena i koj zasega e najzagadochen. Otkkrieni se i pitosi vo koi se skladiralo zhito.
Site pronajdoci se islustrirani vo monografijata, zaedno so fazite na istrazhuvanje i otkrivanje. Najdeni se nad iljada artefakti, luksuzni keramichki sadovi i nakit, parchinja alat, moneti koi se prezentirani vo Narodniot muzej vo Sveti Nikole.
