Francija na 101 fotografija na Manaki kje gi vidi stradanjata na Makedonskiot front
Stradanjata vo Prvata svetska vojna na Makedonskiot front kje bidat prikazhani preku sto i edna fotografija na brakjata Milton i Janaki Manaki na izlozhbata shto e bide otvorena vo Memorijalniot dom vo gradot Kaen vo Francija. Avtor na izlozhbata e fotografot Robert Jankuloski, direktor na Makedonskiot centar za fotografija, koj 20 godini go istrazhuva tvoreshtvoto na brakjata Manaki. Izlozhbata kje trae do 18 septemvri.
– Francuskata javnost kje mozhe da se zapoznae so zhivotot na gragjanite na Bitola vo periodot na Prvata svetska vojna, no i da otkrijat neshto za francuskite vojnici, shto ne mozhe da se najde vo arhivite na francuskoto ministerstvo za odbrana i vo fotografiite na naslednicite poradi iskluchitelnite fotografii na brakjata Manaki – veli Lorans Oer, ambasadorka na Francija vo Makedonija.
Izlozhbata, spored Oer, ima dve celi – da bide omazh za Makedonija poradi stradanjata vo Prvata svetska vojna i da gi pokazhe silnite vrski so Francija, no i da razvie turizam na sekjavanja – da gi pottikne Francuzite da gi posetat mestata na koi nekogash se borele nivnite predci.
Kje inicira niza sekjavanja
– Blagodarenie na tie fotografii kje mozheme da gi najdeme naslednicite na vojnicite koi nekogash se borele na Makedonskiot front i da inicirame cela niza sekjavanja. Preku fotografiite sakame povtorno da im dademe zhivot na vojnicite, no i vo Francija da frlime svetlo na zemjata vo koja bile, da ja pokazheme neraskinlivata vrska koja n’ spojuvala togash i koja prodolzhuva da ne povrzuva i denes – reche Oer.
Izlozhbata, naglasi ambasadorkata, kje bide dosega najvidlivoto prisustvo na kulturno-istoriskoto nasledstvo na Makedonija vo Francija. Memorijalniot dom vo Kaen e najgolem memorijal posveten na mirot vo Francija, a godishno ima okolu 300,000 posetiteli.
Dvaeset godini istrazhuvanje
Izlozhbata e zavrshnica na rechisi 20 godini istrazhuvanje na fotografiite na brakjata Manaki, veli direktorot na Makedonskiot centar za fotografija, Robert Jankuloski.
– Taa e del od pogolem proekt za zashtita, digitalizacija i promocija na nivnoto tvoreshtvo, vo chii ramki kje bide objavena i reprezentativna monografija so 120 reproducirani fotografii od nivnite prvi fotozapisi vo Janina vo 1898 godina, do Vtorata svetska vojna, so fotografii na paradi na germanskata i bugarskata vojska vo Bitola – veli Jankuloski.
Mimi Gjorgoska-Ilievska, direktorkata na Agencijata za film, koja e eden od organizatorite na izlozhbata, veli deka idejata se rodila vo 2014 godina koga bile izlozheni polovina od ovie fotografii.
– Togash Makedonija zaedno so svetot ja odbelezhuvashe stogodishninata od pochetokot na Prvata svetska vojna. Toa beshe iskluchitelno znachajna izlozhba. Proektot prodolzhi so monografija, a so ovaa izlozhba celokupnata publika kje ima iskluchitelno dozhivuvanje – veli Gjorgoska.
Fotografirani i vovedot i posledicite od vojnata
Najstarite fotografii na izlozhbata se nekade od 1906-1907 godina i go prikazhuvaat periodot pred vojnata, objasnuva Jankuloski, sleduvaat fotografii od balkanskite vojni, koi tuka bile uvertira vo Prvata svetska vojna, i fotografii koi gi prikazhuvaat posledicite od vojnata.
– Tuka e periodot od 1922 godina koga vo Bitola se sluchila katastrofa pogolema od taa vo vojnata. Vo gradot bile skladirani municijata i eksplozivite koi bile sobirani od frontot dodeka traelo povoenoto chistenje na terenot. Vo april 1922 godina se zapalile okolu 400 vagoni so municija i eksploziv na bitolskata zheleznichka stanica. Eksploziite traele edna nedela. Togashna „Politika” sekoj den objavuvala tekstovi za katastrofata so naslovi: „Bitola ischezna”, „Gradot ne postoi”… – veli direktorot na Makedonskiot centar za fotografija.
Megju fotografiite ima i zapisi od otvoranjeto na Francuskite grobishta vo Bitola vo 1923 godina, na petgodishninata od krajot na vojnata, i od otvoranjeto na Spomen-kosturnicata na Kajmakchalan.
– Dve fotografii mi se favoriti. Ednata e od francuski vojnik koj se borel na frontot i se vratil vo Bitola. Vo vojnata gi izgubil dvete noze i so drveni noze se vrakja vo Bitola. Vtorata e fotografija od zhena koja pozira vo studio, vo rakata drzhi vaza napravena od artileriski patron. Snimena e vo triesettite godini – objasnuva Jankuloski.
(“Dnevnik”)
Prvata svetska vojna vo Makedonija traela podolgo
Avtorot na izlozhbata, Robert Jankuloski, posochi deka Prvata svetska vojna vo Makedonija traela podolgo otkolku vo drugite delovi na svetot, a uvertira bile dvete Balkanski vojni. „Vo 1916 i 1917 godina Bitola bila granatirana pri shto zaginale 508 lica, glavno deca, zheni i starci, a bile razrusheni nad 3.000 zgradi, megju koi i fotografskoto atelje na Manaki. No siromashtijata, bolestite i gladot Bitola najmnogu gi pochuvstvuvala vo 1922 godina, koga na 18 april se sluchila ogromna eksplozija predizvikana od 400 vagoni so municija chuvani na zheleznichkata stanica. Pozharot od eksplozijata trael so denovi. Site ovie nastani brakjata Manaki gi zabelezhale so svojata kamera, a od ovoj period (1913-1919) se sochuvani 478 stakleni plochi snimeni vo Bitola i 103 plochi snimeni vo Plovdiv (1916-1919)”, reche toj.
