Japonskiot profesor po slavistika Motoki Nomachi vo Gradskiot arhiv na Moskva ja pronashol “Gramatikata na makedonskiot jazik” napishana od ruskiot profesor Samuil Borisovich Bernshtejn, koja nikogash ne bila objavena i se smetala za ischeznata 70 godini.
Gramatikata bila narachana od Preziudiumot na ASNOM vo 1946 godina, no otkako vo 1949 godina se vloshile sovetsko-jugoslovenskite odnosi poradi rezolucijata na Informacionoto biro za Jugoslavija, podgotveniot slog vo pechatnicata bil rasturen i ottogash mu se gubi tragata na rakopisot.
Profesorot na Univerzitetot vo Hokaido, Motoki Nomachi, za ova svoe otkritie govoeshe vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite vo ramkite na Megjunarodnata nauchna manifestacija „Makedonistichki denovi vo MANU”.
Samuil Bernshtejn (1911–1997) e osnovach na Katedrata za slovenska filologija na Univerzitetot “Lomonosov” vo Moskva, Rusija, a nadvoreshen chlen na MANU bil od 1969 godina. Vo 1938 godina e megju prvite nauchnici koj go izdeluva makedonskiot jazik kako zaseben vo juzhnoslovenskata grupa.
Akademik Blazhe Ristovski vo 2014 godina objavil statija vo Zbornikot na Filoloshkiot fakultet vo koja naveduva podatoci za gramatikata i deka i se gubi tragata:
„Kako vospitanik na slavistot-makedonist Afanasij Matveevich Selishchev (1886-1942), mladiot ruski slavist Bernshtejn stanuva i prviot avtor na prvite enciklopediski odrednici ‘Makedoniя’ i ‘Makedonskiй яzыk’ vo prvata Sovetska enciklopedija (1938) – tretirani kako oddelen geopolitichki i etnokulturen subjekt na slovenskiot jug. Na 7 dekemvri 1944 godina, po storniranjeto na reshenijata na Prvata jazichna komisija, zaradi konechnata kodifikacija na makedonskiot jazik, Prezidiumot na ASNOM predlaga ‘da se povikat ot Moskva dvaica svetovno izvesni kapaciteti po slavjanska filologija i naj dobri poznavachi na jazicite na site balkanski narodi: Bernshtejn i Derzhavin’… Bernshtejn voopshto ne ja napushtal rabotata vrz makedonskiot jazik. Na 25 april 1947 god. zapishal: ‘Sega mojata glavna zadacha e zavrshuvanjeto na monografijata ,Makedonskiй яzыk’. Jas treba da go predadam rakopisot vo knigoizdatelstvoto naesen ovaa godina. Vo centarot na opisot na gramatikata kje bide morfologijata. Specijalna glava e posvetena na analizata na jazikot na Misirkov. Vo knigata kje ima chitanka i makedonsko-ruski rechnik kon tekstovite na chitankata’. Taka usileno rabotejkji, Samuil Borisovich na 28 avgust 1947 god. zapishal: ‘Blizu e zavrshuvanjeto na knigata ,Makedonskiй яzыk’. Zavrshen e gramatichkiot opis na literaturniot jazik, napishan e vovedot, sostavena e chitankata. Celiot obem na knigata e 10–12 tabaci’. Mu ostanal rechnikot. Na 9 noemvri dopishal: ‘Sedam od utro do docna nad ,Makedonskiй яzыk”, a na 2 dekemvri dodal: ‘Vo posledno vreme rabotam nad sekoja mera, po 12 chasa na den. Vchera postaviv tochka na rakopisot ,Makedonskiй яzыk’. Najposle, na 28 dekemvri toj zadovolno soopshtuva: ‘Vchera za svojot, Makedonskiй яzыk’ dobiv premija od 4.000 rubli. Rakopisot vekje e utvrden za pechat. Za odgovoren redaktor e naznachen S. P. Obnorski’.”
No burniot entuzijazam na S. B. Bernshtejn neochekuvano e presechen. So Rezolucijata za Jugoslavija na Informacionoto biro naglo se vloshuvaat sovetsko-jugoslovenskite odnosi i podgotveniot slog vo pechatnicata e rasturen. Osven fragmentite od ovaa kniga shto se pojavija vo nauchnata periodika, do deneska toj rakopis ostana nepoznat za javnosta. Duri ne se znae ni dali e zachuvan i kade se naogja. A toa e mnogu znachaen del ne samo od istorijata na makedonskiot sovremen standard, tuku i sushtestven del od nauchno-istrazhuvachkoto delo na S. B. Bernshtejn i istovremeno vazhen moment od istorijata na rusko-makedonskite nauchno-kulturni vrski”, pishuva akademik Ristovski.
Nomachi objasnuva deka mnogu bil ljubopiten za deloto na Bernshtejn, kako eden od najgolemite slavisti na 20 vek, i bidejkji znael deka mnogu se zanimaval so makedonskiot jazik, a malku ima publikacii na tema, go interesiralo zoshto e toa taka. Pred nekolku godini bil na konferencija vo Moskva i gi zamolil kolegite od Institutot za slavistika vo Moskva da mu pomognat da go najdat rakopisot, koj , veli Nomachi, bi moral da bide objaven vo 1949 godina. Taka, rakopisot go nashle vo Gradskiot arhiv vo Moskva.
Nomachi pred nekoja godina go iskontaktiral akademik Viktor Fridman, amerikanski lingvist i eden od najpoznatite makedonisti vo svetot.
„Go prashav dali mozheme da ja obrabotime taa gramatika i da ja objavime so komentari. Pa neodamna pochnavme so rabota i kje ja objavime. Koga vo januari akademik Marjan Marjanovikj me pokani da dojdam na konferencijata vo Skopje, sfativ deka e odlichna mozhnost za govoram za nea pred makedonskata javnost”, reche profesorot Nomachi.
Prvata makedonska gramatika e na Kepeski
Nema somnevanje deka prvata makedonskata gramatika e razrabotena i objavena od strana na nashiot lingvist Krume Kepeski vekje vo 1946. Podocna, vo 1950 godina izleguva od pechat “Makedonskiot pravopis” na Blazhe Koneksi i Krum Toshev.
Ovie dela, zaedno so “Za makedonckite raboti” na Krste Misirkov (1903), “Abecedarot” objaven vo Atina vo 1925, “Rechnikot od tri jazika” od Gjorgji Pulevski od 1875 se del od knigite koi se objaveni vo digitalna forma na veb-stranicata Digitalen arhiv na makedonskiot jazik (damj.manu.edu.mk) podgotvena od Istrazhuvachkiot centar za arealna lingvistika (ICAL) pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, predvoden od akademik Marjan Marjanovikj.
