Kakva ironija e toa shto pokraj povekje drugi atentati vrz bugarski policajci, za den na vostanieto se smeta ubistvoto na mobiliziraniot Makedonec od bitolsko Smilevo, koj bil strazhar pred prilepskiot uchastok!? Protiv okupatorot imalo povekje vooruzheni akcii ushte vo maj-septemvri, no za den na pochetokot na organiziraniot otpor se zema 11 oktomvri poradi toa shto Skopskiot partizanski odred (formiran 22 avgust 1941) bil delo na Metodija Shatorov-Sharlo a ne na Lazar Kolishevski
Makedoncite ochigledno se osudeni svojata istorija da ja osoznavaat posledni. Takov e i primerot so detalite za otpochnuvanjeto na antifashistichkata borba vo 1941 godina, koja na krajot dovede do formiranje na ovaa makedonska drzhava.
Eve, na kratko, shto se sluchuvalo vo mesecite pred “da pukne prvata pushka” vo Prilep (i Kumanovo). Site znaeme deka vo Prilep vecherta na 11 oktomvri bil napadnat uchastokot (policiskata stanica), a Kumanovo se spomnuva samo poradi toa shto sledniot den vo shuma izlegol Kozjachkiot partizanski odred. Za da ne bide prilepskata akcija osamena, komunistichkata istoriografija smetala deka e potrebno da se pridodade ushte eden rad vo koj imalo nekakva aktivnost.
No, istorijata pa i vekje odumrenite svedoci belezhat deka vo Makedonija imalo diverzantski akcii pred 11 oktomvri.
Skopskata organizacija na PK na komunistichkata partija ushte na 22 juni 1941 (koga e napadnat SSSR) na sostanok vo skopsko Kozle donela odluka za ukrupnuvanje na dotogashnite diverzantski grupi i taka e formiran Skopskiot partizanski odred koj izlegol na Vodno (kaj Gorno Nerezi) na 22 avgust. Otprvo broel 12-13 lugje. Taa odluka bila donesena so reshenie na togashniot pokrainski partiski lider Metodija Shatorov-Sharlo. No komunistite na Jugoslavija nemale doverba vo nego. Vekje vo juli go smenile od funkcijata i go iskluchile od partijata. Koga toj na 28 avgust otishol vo Skopskiot odred za da se prikluchi kako obichen partizan, na komesarot Dane Krapchev mu stignalo pismo da ne go prima. Pa duri i da go rasformira odredot zashto bil “sharlovski”. Nemajkji druga alternativa (vo Makedonija bil “distanciran”) Shatorov zaminal vo Sofija kade shto bila negovata trgodishna kjerka (ostanata bez majka vo fevruari 1941). I tamu ja prodolzhil antifashistichkata borba.
Ovaa skopskata partizanska grupa vo pochetokot na septemvri se prefrlila na Skopska Crna Gora, kade se kriela vo edna peshtera kaj seloto Chucher i podocna vo manastirot “Blagoveshtenie”. Nejze i se pripishuvaat diverzantski akcii: odzemanje na eden ton dinamit od rudnikot za hrom Radusha, gi isprobale ilegalno izrabotenite rachni bombi vo Skopje, gi ispitale objektite na zheleznichkata linija vo Kachanichkata Klisura za eventualno miniranje, ubile eden shumar i vodele borba so bugarskata vojska vo reonot na Gjorche Petrov.
A do 11 oktomvri 1941 bile izvedeni i povekje drugi vooruzheni akcii/atentati i toa:
– na 8 septemvri Lazo Kolevski ubiva bugarski strazhar kaj Bogomilskiot tunel,
– istiot den vo Skopje Boro Petrushevski ubiva bugarski vojnik,
– na 7 oktomvri vo Skopje chlenovi na Skopskot odred izvrshile obid za ubistvo na agentot Mane Machkov (no Blagoja Despotovski-Shovelj uspeva samo da go rani po shto, za da ne bide faten, se samoubiva so rachna bomba i pritoa ranuva dvajca policiski agenti),
– a na 8 oktomvri Trajko Boshkoski-Tarcan, probivajkji se niz neprijatelskiot obrach vo Prilep, ubiva eden neprijatelski policaec.
Kako se sluchilo da proslavuvame ubistvo na Makedonec od Makedonec?
Sepak, za pochetok na vostanieto protiv fashizmot vo Makedonija se smeta napadot koj partizanskiot odred “Goce Delchev” go izvrshuva vo Prilep na 11 oktomvri 1941.
Pritoa za “puknuvanje na prvata pushka” se smeta ubistvoto na strazharot pred prilepskiot policiski uchastok. Vo napadot uchestvuvaat 16 partizani, raspredeleni vo tri grupi. Prvata go napagja bugarskiot policiski uchastok, vtorata – zatvorot, a tretata ima zadacha da gi prekine telefonskite vrski i elektrichnata instalacija.
Akciite se uspeshni, od stranata na partizanite nema povredeni i zhrtvi.
Istorijata veli deka partizanot chij istrel se slavi na 11 oktomvri bil Dushko Naumoski. No pomalku poznato e deka i ubieniot strazhar bil Makedonec – Petar Kolev Stambolzhioski od Smilevo. Toj samo nekolku dena porano bil mobiliziran.
kako se sluchilo ubistvoto? Imeno, tatko mu na Naumoski bil prijatel na strazharot Petar Kolev Stambolzhievski. Dushko go iskoristil toa shto se poznavale za da mu se priblizhi na Petar i so revolverot odblisku nenadejno da strela. Spored informaciite od semejstvoto na ubieniot smilevec, toj voopshto nemal bugarska nacionalna svest, duri negoviot tatko bil uchesnik vo Ilindenskoto vostanie!?
So ogled na toa shto ushte togash se znaelo koj e ubieniot, na komunistichkata istoriografija ne i odgovaralo toa da se popularizira, pa zatoa se premolchuvalo (kako i za mnogu drugi neshta).
Sledniot den, na 12 oktomvri 1941 godina, vo oblasta Studena voda e formiran Kumanovskiot (Kozjachki) partizanski odred, a vo oblasta Menkova koliba i Karadachkiot partizanski odred. Pri prvite sudiri so bugarskata vojska ovie partizanski odredi bile razbieni. Karadachkiot odred e razbien na 14 oktomvri, a Kozjachkiot odred na 17 oktomvri.
Skopskiot partizanski odred ne uchestvuval vo ovie akcii, bidejkji borcite ne bile izvesteni. Inaku, toj odred bil sostaven od 42-ca borci, od koi 17 zaginale vo tekot na NOV. Petmina od niv bile fateni i osudeni na smrt so besenje. Odredot se samoraspushtil na 2 noemvri 1941 godina, vo presret na zimata, kaj skopsko Zlokukjani. Povtorno e formiran (kako Vtor spopski odred) na 17 april 1942.
