Ne mozhete vie da go nacionalizirate sveti Kliment ili sveti Naum, ili brakjata Kiril i Metodij. Tie se hristijanski prosvetiteli, duhovni lica na koi ne mozhe vie da im dadete nacionalnost – veli akademik Dragi Gjorgiev.
Na 20 i 21 fevruari vo Skopje se odrzhuva chetvrtiot sostanok na Meshovitata makedonsko-bugarska ekspertska komisija za istoriski i obrazovni prashanja formirana soglasno Dogovorot za dobrososedstvo.
Direktorot na Institutot za nacionalna istorija, profesorot i akademik Dragi Gjorgiev za MIA najavi deka kje se prodolzhi so rabotata po temite od Sredniot vek, pred se za car Samoil, kako i na zabeleshkite na uchebnicite po istorija od V i VI oddelenie, koi vekje se napraveni i se razmeneti megju dvete strani so cel da se nadminat problematichnite tolkuvanja. Spored nego, celta na Komisijata e seto toa tolkuvanje na minatoto od pred iljada i povekje godini da se denacionalizira, da ne im se dava na tie nastani i lichnosti nacionalna konotacija od sovremen aspekt, odnosno nasheto deneshno nacionalno chuvstvo da ne se reflektira 1.000 godini nanazad, bidejkji objektivno takvo chuvstvo i ne postoelo vo toa vreme.
– Ne mozhete vie da go nacionalizirate sveti Kliment ili sveti Naum, ili brakjata Kiril i Metodij. Tie se hristijanski prosvetiteli, duhovni lica na koi ne mozhe vie da im dadete nacionalnost. Tie dejstvuvale vo odredeni drzhavi, vo Vizantija i vo Bugarskata srednovekovna drzhava, megjutoa niv toa ne gi pravi nitu Bugari, nitu Grci, nitu Makedonci vo sovremena smisla. Mitovite za Kiril i Metodij, za Kliment ili Naum gi ima ne samo kaj Bugarite i Makedoncite, ami i kaj Albancite i Grcite. Nie kje se obideme da stavime akcent na taa nivna kosmopolitska tezhina. Celta e da im se dade na idnite generacii koi kje uchat od bugarskite i od makedonskite uchebnici ideja za kosmopolitizmot na tie lugje, za nekoi opshti vrednosti koi tie pred 10 ili 11 veka gi ostavile na slednite generacii, a ne da gi prisvojuvame kako tesnonacionalni heroi. Vo taa smisla kje odat i diskusiite okolu uchebnicite – veli Gjorgiev.
Smeta deka car Samoil treba da go chestvuvame zaedno bidejkji, naglasuva, toj postoi i vo memorijata na bugarskiot narod i vo memorijata na makedonskiot narod, poseduva golema simbolika vo dvata istoriski narativi i tradicii poradi shto mozhe da bide most na povrzuvanje okolu koj treba se soglasime, most shto gi povrzuva deneshnite narodi i kulturite na sovremenite drzhavi na Balkanot i osobeno na R Makedonija i R Bugarija.
Najgolemite problemi, sepak, spored nego, treba doprva da se ochekuvaat vo razgleduvanjeto na nastanite i lichnostite od 19 i pochetokot na 20 vek, periodot na pojavata na kulturni, duhovni i politichki dvizhenja koi se javuvaat na teritorijata na Makedonija. Protagonistite na ovie dvizhenja, megju drugoto, za sebe kazhuvaat deka se Bugari, megjutoa tie dejstvuvaat na ovaa teritorija, posebno politichkite dejci koi se pojavuvaat podocna i koi se borat za avtonomijata na Makedonija. Vsushnost toa se lichnosti koi projavuvaat politichki separatizam vo odnos na Bugarija ushte vo vremeto na osmanliskata drzhava, megjutoa vo svoite memoari, vo svoite izjavi kazhuvaat deka se Bugari.
– Tuka ima seriozni raziduvanja vo dvete istoriografii i povtorno, smetam deka bez seriozni diskusii, bez seriozno tolkuvanje na izvorite pridrzhuvajkji se na akademskite principi, i bez zhelba da se pogledne hrabro vo slabostite na sopstvenite istoriografii predizvikani, pred se, od politichki i ideoloshki prichini, nie nema da mozhe da dojdeme do reshenie – posochuva Gjorgiev.
– Ne mozhe da se kazhe za nekogo deka vo togashnata konstelacija se deklariral kako Bugarin i so toa zavrshuva sekakva diskusija. Ako nekoj mozhe da kazhe deka Goce Delchev bil Bugarin, isto tolku mozham i jas da kazham deka toj e Makedonec.
Toj period, podvlekuva, kje bide najmakotrpniot i najdolgotrajniot, a sekoe brzo politichko nametnuvanje na odluki i reshenija kje ne donese vo kjorsokak.
– Ona shto nie kako Komisija od Makedonija, pa duri i javnosta vo Makedonija go chuvstvuva, e chuvstvoto na triumfalizam vo Bugarija, deka sega e momentot da se dokazhe deka Makedoncite do 1944 g. bea Bugari, a po taa godina stanaa Makedonci. Ako toe e idejata so cel da se nametne eden takov zakluchok vo koj ednata strana kje se prikazhe kako pobednik, togash Komisijata nema da ima rezultati – deciden e direktorotot na Institutot za nacionalna istorija.
Reshenieto go gleda vo kritichka analiza na istoriografskite narativi vo dvete drzhavi i vo vzaemno pochituvanje na gragjanite i kulturite na dvete drzhavi.
– Spored mene, reshenieto, dogovorot se naogja na sredina. Ne mozhe bugarskata strana da ochekuva deka nie kje prifatime se soglasno bugarskiot istoriski nacionalen narativ. Isto taka, ne mozheme nie istorijata od 19 i pochetokot na 20 vek da ja pretstavuvame kako kristalno jasna makedonska nacionalna istorija i da go negirame prisustvoto na bugarskoto nacionalno i politichko vlijanie vo intelektualniot i politichkiot makedonski separatizam. Toa e peridot koga, vsushnost, zapochnuva procesot na postepenoto i makotrpno izdvojuvanje, najprvin politichko, a potoa i nacionalno na Makedoncite, na Makedonija, na pojavata na makedonizmot i toa bugarskata strana ne mozhe da go negira, kako shto nie ne mozheme da tvrdime deka postoi kontinuitet na makedonska nacija od vremeto na car Samoil do denes. Toa se rabotite okolku koi dvete strani treba da se usoglasat, da otstapat, da prifatat odredeni podatoci i tolkuvanja, za da dojdeme do reshenie koe kje bide vo funkcija na dvete drzhavi, na dvata naroda za da prodolzhime napred, bez da bideme zalozhnici na istorijata – veli Gjorgiev.
Inaku, sostanocite na Meshovitata makedonsko-bugarska ekspertska komisija se odrzhuvaat naizmenichno vo Bugarija i vo Makedonija, a ova e vtor sostanok vo Skopje (vekje imashe dva vo Sofija).
