Prvo gradenje doverba, a potoa reshavanje na imeto

Grchkiot minister za nadvoreshni raboti Nikos Kodzias po vtorpat dopatuva vo Skopje, vo ramkite na proektot za gradenje merki na doverba pomegju Makedonija i Grcija. Povodot za negovata poseta beshe obrakjanjeto do Sovetot na ambasadori na RM. Vakvi predavanja pred makedonskite ambasadori odrzhale i drugi minsitri za nadvoreshni raboti na balkanski drzhavi. 

Grchkiot shef na diplomatijata vo Skopje imashe sredbi so negoviot makedonski kolega i domakjin Nikola Poposki, kako i so premierot Emil Dimitriev i so pretsedatelot Gjorge Ivanov.
– Deneska ne zboruvavme za imeto, rekovme ednash barem da zboruvame za nashata sorabotka. Jas se zalagam za kompromisi, no dobri, a ne loshi kompromisi. Kompromis koj kje ne oslobodi od zatvorite na istorijata, koja ne mozheme da ja promenime. Mislam deka na miren nachin treba da gi reshavame nashite razliki, shto znachi deka ne treba edniot da se nametne vrz drugiot. Znachi, potreben e kompromis so koj kje se zadovolni povekje strani, reche Kodzias na zaednichkata pres-konferencija so Nikola Poposki.
Crveni linii i pri sekoj kompromis, smeta toj, mora da ima bidejkji vo sprotivno toj ne bi bil dobar, tuku, kako shto reche, „skapan”.
Poposki, pak, istakna deka fokusot na razvivanjeto na sorabotkata i gradenjeto na doverbata e potreben za da se dojde do nivo koga bi mozhelo da se razgovara za drugi prashanja.
– Imeto i blokadata se realni, tie se problem. Vo odnos na toa imame razlichni stavovi i toa e konstatirano vo minatoto i e fakt. Od druga strana, ima druga realnost na koja mozhe da se vlijae, a toa e sozdavanjeto na klima na pogolema doverba megju dvete zemji i zgolemuvanje na sorabotkata megju nas. Toa go pravime preku merkite za gradenje doverba i na toa sme posveteni. Dokolku ima edna realnost i taa ne mozhe da se promeni, a toa e razlikata koja postoi megju nas vo odnos na sporot za imeto i chuvstvoto deka nashiot pat kon EU i NATO e poprechen poradi ovaa blokada, mozheme da se posvetime na toa shto i de fakto sakame da go postigneme, a toa e pogolema stabilnost, pogolem ekonomski prosperitet za nas i za nashite drzhavi, istakna Poposki.
Toj smeta deka ova mozhe da se postigne i preku chlenstvoto vo NATO i vo EU, no, kako shto reche, i sega i togash toa kje zavisi od nas.
– Na nekoj nachin ovaa faza ja gledame kako nashe dokazhuvanje za kapacitet sami da si gi reshavame problemite, da ne sedime so skrsteni race i uslovi vo koi pred da vlezeme vo EU i NATO i potoa kolku imame stabilnost i ekonomski prosperitet kje obezbedime zavisi od makedonskite kapaciteti, a od nichii drugi. Vo ovoj kontekst mislam deka Grcija e mnogu vazhna, mozhebi i najvazhnata za gradenje na ekonomskata stabilnost i prosperitet i zatoa najdobro e sami da si bideme gazdi na nashata idnina, da si ja kreirame i da sedneme i so Grcija i so koja bilo druga drzhava da gradime shto e mozhno povekje mostovi, istakna Poposki i dodade deka toa treba postojano da se pravi.
Vo odnos na sostojbata so politichkata kriza vo Makedonija, Kodzias odgovarajkji na novinarsko prashanje, istakna deka toa e vnatreshno prashanje na zemjata i oti ulogata na grchkata politika ne treba da bide da gi hrani obidite za kriza, tuku so politikata da pomogne taa da se reshi. Najlosho e nekoj da ja hrani krizata od nadvor i da ne dozvoli taa da bide reshena, reche shefot na grchkata diplomatija. Dodade deka Grcija saka da ja vidi Makedonija stabilna, ekonomski silna i nejziniot narod da zhivee dobro.
Od taa prichina, reche, go stavil i vetoto protiv sankciite za Makedonija vo EU.
Kodzias oceni deka ekonomskite vrski megju dvete zemji se razvivaat.
– Se dogovorivme vo ramki na merkite za doverba da ima kontakti megju univerzitetite, imame efektivna sorabotka za soochuvanje so begalskata kriza. Vo plan e izgradba na gasovod i naftovod od pristanishteto vo Solun i vashata zemja. Od golemo znachenje e da se unapredi zheleznichkata linija megju Florina (Voden) i Bitola. Dogovorena e sorabotka vo sektorot na ekonomija i finansiranje i iskoristuvanje na mozhnosta za prezemanje zaednichki raboti od EU, izjavi toj.
Poposki, pak, posochi deka od golema vazhnost za Makedonija e da se sozdade most na sorabotka so Grcija shto kje gi napravi bilateralnite odnosi na nivo na koe prethodno ne bile. Potvrdi deka bilo razgovarano i za sproveduvanjeto na merkite za gradenje doverba, kako vo delot na obrazovanieto preku potpishuvanje memorandum za sorabotka, vo delot na energetika preku vospostavuvanje na direktna sorabotka megju kompaniite od dvete zemji, vo delot na policiskata sorabotka direktnite kontakti na nivo na pogranichni sluzhbi i ministerstva za vnatreshni raboti, kako za spravuvanje so migrantskata kriza i zgolemuvanje na komunikacijata megju dvete zemji, dodeka vo delot na infrastrukturata za proshiruvanje na zheleznichkata vrska.
– Morame prvo da rabotime na sozdavanje na ramka shto kje ja promeni percepcijata vo dvete zemji. Vo Makedonija predolgo ima chuvstvo deka Grcija raboti na toa da ne nema. Mora da stigneme vo faza koga kje chuvstvuvame deka Grcija ni e partner. Nie sme denes realnost, isto taka planirame da ostaneme tuka kade shto sme. Mora da go ubedime nashite grchki partneri deka ne planirame niv da gi premestime na drugo mesto. Ako sme soglasni deka ostanuvame tuka kade shto sme i imame zaednichki interesi najdobriot pat da stigneme do toa e ovoj shto go odbravme. Zgolemuvanje na doverbata preku konkretni merki. Nasha konechna cel e da bideme i vo EU i vo NATO. Na ovoj pat kje morame da gradime odnosi. Da gradime klima vo koja i nie kje gi ubedime i tie kje ne ubedat deka ova e zaednichka cel. Lichno sum ubeden deka na krajot od patot toa e vo interes na dvete zemji, istakna Poposki.
Merkite za doverba, posochi toj, nema avtomatski da go reshat sporot za imeto, no toa e edinstveniot pat po koj treba da odime vo uslovi vo koi nie si ja kreirame sudbinata. Dovolno sme ubedeni vo nashiot kapacitet da si kreirame podobra idnina i taa idnina planirame da ja kreirame zaedno so nashite sosedi, reche shefot na makedonskata diplomatija.
Poposki, isto taka, izrazi blagodarnost do Grcija za toa shto zaedno so povekje evropski zemji pomogna za saniranje na posledicite od golemata vremenska nepogoda vo Skopskiot region.

Останати вести