REChE I NE ODREChE!
Pretsedatelot na Republika Makedonija Gjorge Ivanov donese odluka da ne go potpishe Ukazot za proglasuvanje na Zakonot za ratifikacija na Konechnata spogodba za reshavanje na razlikite opishani vo rezoluciite 817 (1993) i 845 (1993) na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, za prestanuvanje na vazhnosta na Privremenata spogodba od 1995 godina i za vospostavuvanje strateshko partnerstvo megju stranite.
Vo Odlukata shto Kabinetot na Ivanov ja isprati do mediumite kako pismo se navedeni prichinite poradi koi pretsedatelot nema da go potpishe Ukazot.
„Vo izvrshuvanjeto na funkcijata Pretsedatel na Republika Makedonija sekogash postapuvam odgovorno i svoite prava i dolzhnosti gi vrsham vrz osnova i vo ramkite na Ustavot, zakonite i interesite na Republika Makedonija. Zatoa, vrz osnova na chlen 75 od Ustavot na Republika Makedonija, donesov odluka da ne go potpisham Ukazot za proglasuvanje na Zakonot za ratifikacija na Konechnata spogodba za reshavanje na razlikite okolu imeto so Grcija, shto Sobranieto na Republika Makedonija go donese na sednicata odrzhana na 20 juni 2018 godina.
Odlukata ja donesov poradi slednite prichini:
1. Nemam mandat da go potpisham Ukazot za proglasuvanje na zakonot za ratifikacija na ovaa spogodba. Eden od stolbovite na mojata politika vo izbornata programa od 2014 godina e deka „ne prifakjam promena na Ustavot so cel promena na ustavnoto ime. Ne prifakjam idei ili predlozi shto bi gi zagrozile makedonskiot nacionalen identitet, posebnosta na makedonskata nacija, makedonskiot jazik i makedonskiot model na sozhivot.” Na pretsedatelskite izbori 534.910 gragjani glasaa za ovaa moja izborna programa i me izbraa na funkcijata Pretsedatel na Republika Makedonija.
2. Spogodbata izleguva nadvor od opfatot na rezoluciite 817 (1993) i 845 (1993) na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, zatoa shto vo niv se zboruva za „razlika okolu imeto na drzhavata”, a ne za „razliki” kako shto zboruva ovaa spogodba.
3. Spogodbata nema ustaven osnov i ne e ratifikuvana vo soglasnost so Ustavot. Spored chlen 118 od Ustavot na Republika Makedonija megjunarodnite dogovori shto se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatreshniot praven poredok.
4. Zakonot za ratifikacija na spogodbata ne e vo soglasnost so chlen 51, chlen 118 i chlen 119 od Ustavot na Republika Makedonija.
5. Spogodbata ja doveduva Republika Makedonija vo polozhba na potchinetost i zavisnost sprema druga drzhava, odnosno Republika Grcija. Spored chlen 308 od Krivichniot zakonik, „Gragjanin koj kje ja dovede Republika Makedonija vo polozhba na potchinetost ili zavisnost sprema nekoja druga drzhava, kje se kazni so zatvor od najmalku pet godini”.
Ozakonuvanjeto na ovaa spogodba sozdava pravni posledici shto se osnova za krivichno delo”, naveduva pretsedatelot Ivanov vo pismoto do Sobranieto na RM.
Pratenicite na 20 juni so 69 glasovi „za”, bez “protiv” i “vozdrzhani” go ratifikuvashe dogovorot so Grcija shto na 17 ovoj mesec vo Nivici go potpishaa shefovite na diplomatiite na dvete zemji – Nikola Dimitrov i Nikos Kodzijas. Spored Ustavot i sobraniskiot Delvnik, vo sluchaj na veto od pretsedatelot na drzhavata zakonot povtorno odi vo sobraniska procedura, no togash kje mora da bide izglasan so apsolutno mnozinstvo od vkupniot broj pratenici, odnosno da dobie zeleno svetlo od najmalku 61 pratenik. Vo sluchajov i prviot pat beshe izglasan so potrebnoto mnozinstvo. Zakonot potoa po vtorpat se isprakja do pretsedatelot, koj spored Ustavot e obvrzan da go potpishe.
